Forum
No vbistvu sm navdih zatole zgodbico dubila na morju k sm sanjala o moji simpatiji ;DD Nazačetku ni tko zanimiu potem pa se zaplete in pač klasične in mal mn klasične najstniške zagate se zgodijo ;DD

Bil je Anabellin prvi dan povsem nove srednje šole, v novem kraju, z novimi ljudmi. Ne bom lagala. Na daleč se je videlo kako je živčna. Zjutraj je polila skledo s kosmiči po celem kavču medtem, ko si je ogledovala novi učbenik. V kopalnico je bila zaprta vsaj pol ure, saj si je želela, da bi izgledala kar se da najbolše. Naša zgodba pa se začne na avtobusni postaji, ki je približno 100 metrov oddaljena od njene hiše...
"Adijo!" je z živčnim glasom zaklicala družini, ki je sicer še zajtrkovala, potem pa zaloputnila vrata. Pred vrati se je še enkrat pogledala v steklo okna ter si popravila ovratnik in zravnala majico potem pa počasi stopala do pločnika. Prav nič si ni želela, da bi že zdaj srečala kakšnega od novih sošolcev, tako da se je ves čas ozirala okoli sebe in nekoliko pospešila korak. Že je zagledala avtobusno postajo, ki je bila že polna ljudi, večinoma najstnikov njene starosti. Globoko je vzdihnila ter izdihnila ter stopila mednje. Veliko se jih je samo obrnilo k njej ter se takoj spet zagledalo na cesto, kar ji je zadostovalo.

Naprej?
02. avgust 2011
u47197
u47197
next
02. avgust 2011
Ko je pripeljal rumeni avtobus je nanj previdno vstopila, saj je bila na njem gneča ter bilo je precej hrupno in živahno. Veliko učencev se je nagibalo k sosednjim stolom ter se pogovarjalo, nekateri so na ves glas vrteli glasbo spet drugi pa so ostale le spravljali ob živce. Zelo težko je bilo najti prosti stol, a nazadje ga je le našla pri fantu, ki je tiho in zbrano bral knjigo. Izgledalo je kot da ga ves ta hrup ne moti. "Živjo." je rekla previdno, ker pa ni dobila odgovora pa se je le vsedla. Videla je kako je fant z očmi švignil k njej a je pogled spet usmeril v knjigo ko je opazil, da ga je zalotila. Torbo si je zavihtela v naročje in se razgledovala po avtobusu. Za zdaj ji je bilo vse to z novo šolo čisto v redu. Šofer je nakar nahitro pritisnil na zavoro, da je Anabell zvezke vrglo iz torbe. Zaradi tega tudi ni opazila, da se je v avtobus usedel fant, kakšne dve leti starejši od nje ter se razgledoval po avtobusu. Vsake toliko čase je komu izmenjal 'high five'. Ko je opazil Anabelline zvezke po tleh se je hitro sklonil in ji jih pomagal pobrati. "Hvala, vse se mi je stre..." je začela potem pa ga pogledala v oči. Bile so modro sive že skoraj srebrne in ob poledu na njih je pozabila na vse okoli sebe. Na enkrat se ji je zazdelo, da sta glasna glasba in kričanje sošolcev ponehala, zamenjala pa jo je nenavadno glasna tišina. Trenutek, ki je v resnici trajala nič več kot 5 sekund se je njej zdel, da je to najlepši trenutek njenega življenja.
02. avgust 2011
u47197
u47197
next ful dobr pišeš
03. avgust 2011
Hvala!

Fant jo je čudno pogledal potem pa se lahkotno zasmejal. Anabell še vedno ni slišala ničesar razenj njegovega (po njenem mnenju angelskega) smeha. "Hej!" je nekdo zakričal za njo in jo prijel za ramo ter stresel. Hitro se je zdrznila in stresla glavo, da je lahko zbrala misli. Pogledala je kdo jo je prijel za ramo ter uzrla fanta ob katerem je sedela. "Tvoja puščica se je stresla po moji knjigi zdaj pa je cela popacana z črnilom. Dolguješ mi 25 evrov, novinka!" je rekel jezno. "Op-oprosti, nisem jaz. Zavora." je izjacljala in hitro začela pobirati svinčnike, ki so se kotalili po tleh avtobusa pod druge sedeže. "Ne zmeni se zanj. Na, ti pomagam." je rekel fant z nebeškimi očmi in si popravil torbo na rami nato pa stopil po svinčnike, ki so se zdaj že skotalili kakšne 3 metre naprej. "Izvoli." je rekel in ji jih nežno porinil v roke. "H-hvala." je komaj izjavila potem pa vse zvezke pospravila v torbo. Medtem se je mimo njenih nog zrinil tisti nesramni fant in jo grdo ošinil. Takrat se je 'angel z modrimi očmi' (tako ga je poimenovala Anabell) dvignil na noge, da je bil od drugega fanta večji najmanj 30 cm, ki se je sunkovito odmaknil in stekel z avtobusa, ki je ravno takrat ustavil pred šolo. "Pridi." je rekel in ji ponudil roko. Debelo ga je pogledala in z očmi švigala od njegovega obraza do roke. Nazadnje jo je zgrabila, kar malo preveč močno in se dvignila. "Mimogrede, kako ti je ime?" jo je prijazno vprašal. "Anabell." je hitro vzkliknila saj se je želela rešiti jecljanja. "Lepo ime. Jaz sem Kyle." je rekel ko sta stopala po stopnicah avtobusa. Zazrla se je v veliko stavbo v katero je teklo veliko najstnikov. "Dobrodošla!" ji je rekel in jo pogledal v oči ter počasi sta skupaj odšla skozi velika vrata.
03. avgust 2011
...next?...
04. avgust 2011
jaaa the best.
učeri si mi rekla da postajaš poet. sj je res!
05. avgust 2011
next
05. avgust 2011
dej dej zmigi se ;D haha. hec . sam hitr daj!! ; P < 33
06. avgust 2011
mja Virtual hogwarts ;PPP

Hodnik je biol dobesedno zapolnjen. Vsi so hiteli, do svojih omaric ali razredov. Ampak zaradi nekega razloga, se ji je zazdelo, da so se za eno sekudno vstavili in pogledali proti njima zato je noro zardela n umaknila pogled na tla. "Pridi." je rekel in že stopil nekaj korakov, zato mu je sledila. Ker je imela pogled na tleh se je velikokrat zaletela in nato hitro zdrdrala:"Oprosti. Samo malo. Pardon." Že čez kakšno minuto se je Kyle ustavil. Ampak tega seveda ni opazila tako, da se je kar močno zaletela vanj. za trenutek, jo je objel vonj njegove kolonske nato pa je trdo padla na tla. Ozrla se je okoli sebe, saj se ji je zdelo čudno, da se nihče ni smeji. Medtem, ko sta hodila sploh ni opazila, da je zvonil zvonec in, da sta prišla do nekih vrat. Prebrala je, da so to vrata ravnatelja. Potrkal je. "Novinko sem pripeljal. Lahko zdaj grem?" je rekel z veliko hladnejšim glasom. Anabell nekaj časa sploh ni razumela, kaj je ravnokar rekel. Ko pa ga je, se ji je zazdelo kot da bi jo naenkrat polil leden tuš. "Kar spusti jo noter." je rekel moški glas. "Slišala si ga. Noter." je rekel in odšel. Bila je neznansko užaljena a hrkrati zmedena. Kje je tisti prijazni fant, ki ga je srečala na busu?!
06. avgust 2011
....nextam al je totalka brezveze? .....
07. avgust 2011
u39401
u39401
nextiii :Đ nujno!
07. avgust 2011
u29507
u29507
nextiiii
07. avgust 2011
Pobrala sem se s tal in še enkrat pogledala za Kylom. Kavalir pa tak. Popravila sem si majico, pobrala torbo in previdno vstopila. Pisarna je bila zelo svetla, saj so jo osvetljevala okna, ki so bila po celi steni. Skoznje je lahko opazila še zadnje zamudnike. "Sedi prosim." je zaslišala in pogledala k mizi. Tam je sedel moški, zelo nizke postave, ki je komaj gledal čez stol. Obrnila se je k mizi v kotu in izpod nje privlekla stol ter se nanj previdno usedla. "Torej si spoznala predsednika šolskega sveta. Kyle Mempherson. Pameten fant, da da." je rekel in rahlo pokimal. Zato se je najprej tako prijazno obnašal do nje! Ravnatelj je odprl predal in iz njega vzel neko mapo."Na." in ji jo ponudil. Negotovo jo je vzela. "Tvoja razredničarka in prva ura sta na koncu hodnika." je rekel in pokazal na vrata. Pobrala je torbo in se odpravila do vrat ter pritisnila na kljuko. Hodnik je bil sedaj prazen. Bilo je precej bolj temno kot v ravnateljevi pisarni. Odšla je do levega hodnika in se zazrla po njem. Se samo meni zdi, ali je ta še temnejš, je razmišljala medtem ko se je bližala zadnjim vratom. Že je pograbila za kljuko, globoko vdihnila in potisnila vrata. Nenadoma je na sebi začudila vsaj 20 pogledov. "Gospodična Grimes, kajne? Razred to je vaša nova sošolka Anabell Grimes." Končno je zbrala dovolj poguma, da je pogled umaknila s tal in se zazrla v profesorico. Bila je precej močne postave, v rdeči jakni in krilu. Pod blazerjem je imela rožnato srajico, pod krilom pa dokolenke z rožastim vzorcem. "Kar sedi zadaj." ji je prijazno rekla. Ob misli, da bo morala mimo vseh teh lastnikov pogledov ji je želodec naredil preval. Grobo je pogoltnila, profesorici izročila mapo ter počasi odhlačala do mize v zadnji vrsti.
08. avgust 2011
Opsa se oproščam ker je v prvem delu napisano v prvi osebi
08. avgust 2011
....next?....
09. avgust 2011
next
09. avgust 2011
u29507
u29507
next
09. avgust 2011
Pot do zadnje mize, ki se je vlekla in vlekla, se ji je zdele samo še bolj grozljiva, ko ji je nek fant pomežiknil. Takoj je noro zardela in končno sedla za mizo. "Tako razred..." je začela razlagati učiteljica, a Anabelline misli so bile že povsem drugje. Po glavi so ji rojile misli. Od Kyla pa vse do fanta, ki ji je pomežiknil. Vedela je kaj je čutila do Kyla na avtobusu, a se je to čustvo nevarno shladilo po tem kako nesramno se je do nje obnašal pred pisarno. V trenutku je postala zaspana. Pred očmi se ji je zameglilo in v temi so migotale svetle lučke. Glas učiteljice je nekam odplaval in lasje so ji zlezli na obraz. Nenadoma pod sabo ni začutila stola. Nato je zaslišala nekaj tihega. Smeh. Postajal je vse glasnejši in začel ji je odzvanjati v glavi. Smeh je bil fantovski. Dokaj moški, a v njem je odmevala mladost. Smeh je pripadal Kylu. Zagledala je njegove prekrasne oči, kako jo gledajo in se ji iskreno iskrijo. "Pokličite rešilca!" je zaslišala oddaljene glasove. "Kaj je bilo? Kaj se je zgodilo? Je z njo vse v redu?" so se oddaljeni glasovi spraševali. Začutila je, da jo je nekdo dvignil v naročje, a ni mogla premakniti niti mišice. Še oči ni mogla odpreti. Bila je prešibka. Spet so glasovi potihnili in zamenjala jih je strašna tišina. Videla ni ničesar le temo. Počasi je izgubila občutek, da obstaja in bilo je kot bi hitro zdrsnila v globok spanec. Ni se zavedala sebe in ničesar okoli nje.
11. avgust 2011
Anabell:


12. avgust 2011
Kyle:


12. avgust 2011
u29507
u29507
next
12. avgust 2011
še 3 nexte
12. avgust 2011
...a nextam al ne?...
12. avgust 2011
NexT ;33 Tkoj !
12. avgust 2011
u29507
u29507
nexttt
12. avgust 2011
next
12. avgust 2011
Prouu :333

Zbudila jo je sirena rešilca. Najprej jo je slišala zelo tiho. Začutila je, da jo je nekdo, ki jo je imel v toplem objemu, položil na nekaj mehkega. Ko bi lahko zaspala si je mislila. Bila je neizmerno utujena in šibka. A nekako je zbrala moči in le za milimeter odprla oči. Tako jih je lahko držala le za kakšno sekundo tako, da je ni nihče opazil, sama pa je nad sabo videla tistega fanta, ki ji je pomežiknil. Spet je postajala vse bolj in bolj zaspana. Naj jo pustijo, da tu leži za vedno. A to se seveda ni zgodilo, saj so jo odnesli v rešilca in odhiteli naprej. Sirena je ni več motila. Zdaj se ji je zdele že bolj podobna uspavanki.
Oči je odprla v bolniški sobi. Bilo ji je prece hladno, pa če prav je bila ovita v vsaj dve odeji. Ob postelji, so jo zaskrbljeno gledali brat Logan, mama in oče. "Anabell!" je poskočila mama in jo močno objela. Lase ji je umaknila z obraza in se ji zaskrbljeno zagledala v rdečkaste oči. "Si v redu?" je skoraj zašepetala. "J-ja." je rekla. V sobo je vstopila zdravnica. Bila je zelo mlada, nekaj let čez 20 jih je imela. Oči je imela svetle. Sivo-modre. Anabell bi lahko prisegla, da je te oči že videla nekje. "Doktorica Mempherson kaj je narobe z njo?" je zaskrbljeno vprašal oče. Zdravnica ga je nahitro ošinila. "Bi naju lahko prosim za nekaj minut pustili sami?" Vsi so zmedeno pogledali in končno pokimali. Ostali sta sami v sobi. "Tvoje starše sem poslala ven ker se mi zdi pametno, da se o tem pogovoriva na samem. Imam zelo pomembno vprašanje in rada bi, da mi nanj odgovoriš po resnici." je rekla mirno in jo vprašajoče pogledala. Anabell je pokimala. Zdravnica je nadaljevala s hladnejšim glasom:"Jemlješ droge?"
12. avgust 2011
u29507
u29507
next
13. avgust 2011
še komentiiiriiite proooosim ;DD
13. avgust 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg