Forum
Hii guy

Dobila sem idejo za ff, ki bi jo res rada uresničila, kar je tudi razlog, da trenutno berete tole. Res bom vesela, če boste brali in cenim vsak napisan next. Point zgodbice naj zaenkrat ostane skrivnost, saj boste sčasoma že sami ugotovili v čem se gre.

Enjoy reading!
//////////////////////////////////////////////////////////////////

++Avalon Dhalia Lancaster++




Southampton, 2013
Prisluhnila sem svetu okoli sebe. So odšli? Počasi sem zatipala naokoli, da bi našla očala. V sobici je bilo že tako mračno, brez očal pa sploh nisem ničesar videla. Saj ne, da bi si želela. Čisto vsaka kost v telesu me je bolela in s težavo sem očala namestila na pravo mesto. Ampak jutri bo še huje, to sem dobro vedela. Nekako sem se odvlekla v kot sobe in se naslonila na hladno steno. Čutila sem topel potoček krvi, ki je tekel iz moje ustnice. Je bilo sploh še vredno javkati? Tako ali tako se bo jutri vrnil eden izmed njih in tako imenovano 'urjenje', se bo spet pričelo. Vseskozi so ponavljali eno in isto. Da moram znati, da moram vedeti. Da bom nekoč tudi sama postala ena od njih. Ne sprašujte me o čem so govorili, ker še sama ne vem. Vem le, da sem že dolgo časa zaprta v tej smrdljivi luknji. Ne vem koliko časa je preteklo odkar so me na ulici ugrabili in me pripeljali sem. In medlo se spomnim tistega prejšnjega življenja. Ko sem bila samo Avalon Lancaster. Šolski odpadek, na samem robu družbe. Po neki strani je bilo vse to še bolje od tistega psihičnega mučenja, ki so mi ga zadajali sošolci. Z mamo sva živeli v neki zatohli luknji, ki bi ji komaj zmogli reči stanovanje. S svojo plačo natakarice v nekem nočnem klubu naju je bolj težko preživljala. Očeta nisem imela, mama pa tudi ni veliko govorila o njem. Vse kar sem izvlekla iz nje, je bilo ime, ki pa ni pomenilo veliko. Nisem veliko izgubila, ko so me na poti domov na ulici omamili in me privlekli sem. Žal mi je le za mamo. Kljub najinemu bednemu življenju sem jo imela rada, čeprav ni bila kaj prida mama. Recimo, da me je imela rada, a pretirane ljubezni mi ni izkazovala. Raje je imela droge, ki so jo za nekaj bežnih trenutkov popeljale v svet brez težav, s katerimi se je soočala v realnosti. Ampak bila je edina oseba, ki me je imela na tem svetu vsaj približno rada. Globok vzdih se je izvil iz mene in moj dih je v zrak zaplaval v obliki belih oblačkov. Postajalo je hladneje in svoje otrplo, obolelo telo sem stisnila čim bolj skupaj. V tem življenju mi kot kaže ni bilo namenjeno. Medlo sem se nasmehnila. Če bo šlo tako naprej, bom tako ali tako kmalu na drugi strani. Počasi sem zatisnila oči in utonila v nemiren spanec. Bilo je temno in zatohlo. A vseeno nekoliko topleje, kot v moji celici. Počasi sem odprla oči in se ozrla naokoli. Tema je še vedno objemala prostor v katerem sem se znašla. Kje sem? Ko sem opazila, da stojim sem naredila previden korak naprej. A padla. In potem se padala. Zrak mi je žvižgal okoli ušes. Grozen, neskončen občutek padanja ni želel prenehati. In potem sem se vsa prepotena zbudila. Take sanje se ponavljajo že vse odkar sem prišla sem. Naj bi kaj pomenile? Na hodniku sem zaslišala glasove. Kaj pa zdaj hočejo? So se odločili še za en nenapovedan trening? Vrata celice so se škripajoče odprla in vanjo je stopil meni precej poznan moški. Preveč sem bila utrujena, da bi me utegnila biti strah. "Pridi kurba mala.." Je zabevskal in me potegnil na noge. V presenečenju in bolečini, ki mi jo je prizadejal, ko me je stisnil za obolelo mesto na roki, sem zajavkala. Kaj se dogaja? Odkar sem prišla se še nisem premaknila od tu. Ampak zdaj sem kot kaže se...

//////////////////////////////////////////////////////////////////

Next? Vem, da je vse skupaj malo bedno ampak bo kmalu postalo bolj zanimivo, promise:*
16. september 2013
u150952
u150952
Woow. That's perf. NEXT!
16. september 2013
u129738
u129738
Neeeeext! prfekt!!
17. september 2013
Next za moji prvi bralki;*
/////////////////////////////////////////////////////////////////////

++Eve Khloe Higgins++





Mehek sončni žarek me je požgečkal po nosu in odejo sem godrnjaje potegnila čez glavo. Želela sem še spati. "Mmmm.." Se je nenadoma zaslišalo poleg mene in močna roka se je ovila okoli mojih bokov. Veselo sem se nasmehnila in prek rame zamežikala v Harryja, katerega mehki kodri so me žgečkali po vratu. "Harry, vstati bo treba." Sem utrujeno zazehala in odgrnila odejo s sebe. Na sebi sem imela le čipkaste spodnje hlačke. "Harry? Kje je moj nederček?" Sem želela vedeti. Glede na to kako je Harry sinoči vsa oblačila strgal z mene, bi lahko bil kjerkoli. "Moraš res že iti?" Me je zaspano vprašal namesto odgovora in si me ogledoval izpod odeje. Zasmejala sem se. "Harry, veš kaj bo, če naju oče zaloti." Tiho godrnjanje se je zaslišalo izpod bele rjuhe, potem pa se je končno skobacal iz postelje. Navihano sem se nasmehnila ob dejstvu, da je bil gol. Medtem sem končno našla nederček in si ga pričela zapenjati. Pri tem me je seveda oviral Harry, ki je od zadaj nežno sesal kožo na mojem vratu. Malo sem zastokala in si zaželela, da bi lahko še ostala. Ampak niso smeli vedeti za naju. Oče ni smel vedeti za naju, ker bi me drugače poslal na drug konec države. Izmaknila sem se Harryjevim poljubom, od katerih sem počasi postajala odvisna. "Iti moram." Sem ponovila in si oblekla še jakno. Bolje da se spravim od tu, preden se vrne oče. Pomahala sem Harryju. "Se vidiva zvečer!" Sem še šepnila in tiho zaprla vrata za sabo. Kadar sem se prikradla k njemu v skupno hišo sem morala biti pazljiva, da nisem zbudila ostalih fantov. A po kakšnem mesecu sem se že naučila kam moram stopati, da sem se neopažena izmuznila do svojega BMW-ja. Ko sem ga vžgala je motor tiho zabrnel. Sonce je ravno vzhajalo in ura je kazala nekaj čez peto zjutraj. Zgodaj, vem. A če sem želela noči preživeti ob Harryju, sem morala čim bolj neopazno tudi izginiti. Imela sva poseben odnos. Nič ljubezni, samo seks. Samo toliko, da sva bila deležna bližine eden drugega. Do njega nisem čutila niti trohice čustev. Pravzaprav jih nisem do nikogar. Nekako nisem bila zmožna ljubiti. Ljubezen se mi je zdela precenjena. Zelo. Zakaj bi oškodovali same sebe s srčno bolečino. To kar sem imela s Harryjem mi je bilo čisto dovolj. Iz predalčka sem vzela sončna očala in si jih poveznila na nos, ko mi je sonce posvetilo v oči. Zadnji mesec je bil preprosto čudovit. Najprej se sicer nisem strinjala z očetovim predlogom, da spoznam One Direction. Njegove varovance seveda. Moj oče je namreč Paul Higgins. Varuška skupine One Direction. In jaz sem njegova hči. Eve Higgins. To pa je tudi to, kar bi morali vedeti o meni. V mojem življenju se ni zgodilo nič posebnega razen da sem odraščala brez mame in z očetom, ki ga nikoli ni bilo doma. Vsaj odkar je začel delati pri One Direction, kar je tudi en od razlogov, da jih nisem hotela spoznati. A potem je bil tu Harry. In to kar imava zdaj je popolno. Le oče ne sme pod nobenim pogojem izvedeti, saj je že na začetku da se bo tistemu, ki me bo samo malo lepše pogledal slabo pisalo. Če bi izvedel kaj vse Harry počne z mano bi ga verjetno kap. Ampak saj ne bo. Znala sva skriti. Pritisnila sem na plin in pospešila proti stanovanju...
/////////////////////////////////////////////////////////////
Okej sej vem, da so tile začetni malo bedni ampak sej bo bolj zanimivo;* Se vam že kaj sanja?
17. september 2013
u129738
u129738
Ja, se mi že nekaj sanja. Čeprav imam več teorij!
Neeeeeeeext!
18. september 2013
u150952
u150952
misliim da... čeprov mi ni jasno kakšna je povezava s 1. delom
next!!!
18. september 2013
u153052
u153052
next
24. oktober 2013
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
24. oktober 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg