Forum
Str sm 15. Hodm v sredno, rd pišm, telovadm... Če koga še kej zanima. Vprašanje postav poleg nexta.
Ni še urejen. Tko da nasledn next bo. 5 nextov
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Bližal se je že konec počitnic. Med tem, ko so se nekateri že veselili novih šolskih dni sem jaz raje poležaval ob plaži, se sprehajal po mestu in raziskoval gozdne poti, ki so vodile neznano v širini široki svet fantazije in domišljije. Le sam pa sem včasih v dobro in prijetno fantazijo podvomil saj sem vedel, da na svetu niso samo dobre in svetle strani. Vedel sem, da se med krošnjami dreves skriva zlo, vedel sem za vsako majhno temno dušo, ki nas je opazovala iz skritih kotičkov tega sveta. Ime mi je Leonardo. Leonardo Firn Cel al Rastarus. Ja, kar dolgo ime za navadnega 15 letnega otroka, ki si želi pustolovščine in adrealina v žilah. Med tem ko se sprehajam po hodnikih prazne vile in poslušam jutranjo ptičje petje vedno pomislim na družinsko jezero. Kakšno skrivnost ima? Nikoli ga nisem raziskal dokončno, saj mi je dedek vedno pravil. ''Ne išči zla, kjer ga ni.'' Tako sem z raziskovanjem jezera raje nehal in se v njem osvežim le občasno. In sedaj? Ko hodim po praznih poteh vile? Počitnice se končujejo. V žilah novo dozo adrealina. Ko po dolgih valovitih stopnicah z rokami ob ograji brišem prah in končno stopim na zadnjo stopnico za sabo zaslišim krajši šepet. "Pridi." Senca? Tema? Zlo? Obrnil sem se. Tam ni bilo nič. Za mano je stala babica. Na desnem licu je bila ševedno brazgotina zaradi katere počasi umira. Nihče ni vedel zakaj je tam in kako jo je dobila a zanjo je vedel le dedek a le to skrivost je odnesel z sabo v grob. "No pridi Leo. Nekaj ti moram pokazati." In tako sem ji sledil. Vodila me je gor. Ravno sem po neskončnih stopnicah prišel na dno in sedaj se povzpenjam gor. Na oknu opazim metulja na katerega sije žarek sonca. Krila ima pobarvana z svetlo vijolično barvo a na njemu je nekaj nenavadnega. Krila ima obrobljena z zlato barvo. Ko sem se ga želel dotakniti pa se je le ta spremenil v zlat prah, ki je sedaj padal do tal spodnjega nadstropja. "Pohiti. Nimava časa!"
"Kako to misliš? Nimava časa?" Sem vprašal. A ni mi odgovorila hodila je in hodila in se ustavila pred spalnico. Iz žepa je potegnila majhen sreberen kamen ter z njim začela risati po vratih. "Kaj počneš?" Končno se je ustavila. Ko me je pogledala me je zagrabilo v srcu. Pred mano ni več stala babi. Pred mano je stala mlado dekle, ki je imelo prb. toliko let kolikor jih imam jaz. Gledala me je z njenimi vijoličnimi očmi in govorila. ''Zaupaj mi! Drugače boš umrl.'' Odprla je vrata. Zagledal sem belo svetlobo in izgubil zavest.
''Leo zbudi se. Leo!'' Gotovo sem sanjal. Ko odprem oči bom pred seboj zagledal babico in vse bo vredu. Nato sem ličnici sem začutil močan udarec. Ko sem odprl oči sem bil obsijan z svetlobo. V očeh me je zapeklo. Kaj zavraga se dogaja. Ko sem lahko videl jasno je ob meni sedelo tisto dekle. ''Kdo si?!! Kje je moja babi!!'' Prijela me je za roko. ''Nehaj! Povej mi!'' Vstal sem ter se razgledal. Nisem bil v Franciji. Nisem bil doma. Kje sem? Počasi me je zaradi vseh vprašanj zabolela glava. Po minutah norenja sem sedel približno 2 metra stran od neznake ter jih prisluhnil. ''Tvoja babi je umrla že 2 leti nazaj. Prevzela sem njeno obliko, saj sem Halgulah. Varuh Rahgulahov. To si ti. Naj ti pojasnim. Prvo ko prvo ime mi je Hesa.''
Tako mi je govorila in govorila in govorila. Jaz sem tvoj varuh. Bla bla bla. Večino časa je sploh nisem poslušal saj je govorila same neumnosti. ''Na svetu obstaja več vrst ljudi Leo. Midva spadava med najredkejše zato sem te spravila na varno. Sem. V Tenros. Mesto Selvinov. Tudi to sva midva. Sva del stare zelo stare civilizacije, ki počasi razpada. Tam je jezero. Pojdi se umit in se nato vrni sem. Samo ne plavaj predaleč. Naredil sem kakor je rekla. Ker sem imel ogromno potrebo po plavanju, umivanju sem vanjo skočil kar oblečen. Potopil sem se do ter nazaj na površje. Ko pa sem odplaval malce dlje od obale nisem več čutil tal. Hotel sem se jih dotakniti a jih nisem čutil. Koliko globoko sploh je to jezero? Vrnil sem se na površje, ko me je nekaj zagrabilo za nogo. Začutil sem algo. Vlekla me je na dno. Nisem in nisem se mogel rešiti. Nisem zajel zraka. Zagrabila me je panika. Kaj se dogaja! Počasi sem se začel dušiti. V pljuča mi je začela teči voda. Takrat pa sem začutil topel prijem. Vedel sem. Bila je Hesa. Rešila me je. Drugače bi zagotovo umrl na dnu tega jezera. Ko sva prišla na površje je bila vsa vijolična. Lasje, telo vse. ''Ali ti nisem rekla, da ne plavaj PREDALEČ?! Lahko bi umrl! In potem bi bilo z nami konec.'' Kako to misliš z nami? Karkoli te je zagrabilo na dnu jezera te nebo več. Ne skrbi poskrbela sem za tisto stvar.''
08. september 2015
u198801
u198801
Great job
NEXT
08. september 2015
u195429
u195429
Nextt
08. september 2015
u198801
u198801
Douzn si mi pico za bralce
08. september 2015
Vse zate bro:*
08. september 2015
next
08. september 2015
u193093
u193093
Next ful dober za cetek tak mal skrivnostno res men je vsec to bo pomone zgodba ki bo govorila o tem kako se je tale 15letni fant spoznal kaj je vmes se polno preobratov in zapletov ter srecno zalosten konec. Dobra zgodba bo nastala ce jo bos znal drzati napeto in tako da nebo postala dolgocasna pa prosm pisi hitro next ker je dc ce mors nevem kak dugo cakat na next. Drugace pa good luck z pisanjem
08. september 2015
u113053
u113053
next, zlo super zacetek. saj bi vec napisala oz se razpisala, samo se mi ne da, ker sem na fonu :') next
09. september 2015
Herbert Hamprey me je zvleku sem.
09. september 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg