Forum
Sedela sem na postelji in brskala po revijah. V mojo sobo je vstopil oči z razočaranjem v očeh in na obrazu. "Hei, papa!", sem se ponorčevala, "Tvoj test iz francoščine... Ne znaš povedat, da je bil negativen?!", "Zakaj pa bi povedala? Saj se samo razburjata!", "Seveda, da se! Nočeva, da imaš popravni izpit!", "Mene pa briga!", "Kmalu bo konec 1. konference!", "Ja vem. Počitnice bodo kmalu!", "Samo na to misliš?", "No... Ja?". Oči me je besno pogledal in mi na posteljo vrgel zvezek of francoščine. Prijela sem ga, češ, saj se učim. Čim je odšel, sem ga vrgla na drugo stran sobe in nadaljevala z revijami. Starša sta se izmenično menjavala in me vedno zalotila, ko sem listala po revijah. Na koncu sta izgubila upanje in me prenehala siliti k učenju. Ponoči sem ležala v postelji in nisem mogla zatisniti očesa. Vstala sem in se napotila po kozarec vode. V kuhinji za mizo sta sedela moja starša in se pogovarjala glede mene. Čim sem ju videla, sem se skrila za steno in prisluškovala pogovoru. "Julio briga za šolo!", "Ne, dragec. Samo za francoščino.", "Zakaj pa jo je sploh izbrala?", "Pravi, da je učitelj luškan.", "Ah! Preklete babe!" "Dragi, nekaj morava ukreniti z njo.", "Prisiliti je ne morava. Saj si videla danes!", "Ja ni se ravno posrečilo. Če se sama ne gre učiti, jo morava nekako prisiliti!", "Imaš zamisel kako?", "Hmm... Mar nimaš sestre v Franciji?", "Imam.", "Torej?! Lahko jo pošljeva tja in mimogrede se bo naučila francoščine! Boš videl!", "Prav. Tako bova storila!". Nisem bila več žejna. Ucvrla sem jo v sobo in zdaj sploh nisem mogla zaspati. Moje misli so se podile samo okrog te preklete Francije!!! Ne grem tja! Pod nobenim pogojem!

Julia:


21. november 2012
david stoilkov
david stoilkov
Next
21. november 2012
u82298
u82298
next
21. november 2012
Zaspala sem in sploh ne vem kdaj. Zjutraj me je zbudila mami ob 7h. Ni lepšega, kot, da te mami zbudi na sobotno jutro ob 7h!!! Vsa mutava sem ji sledila v kuhinjo, kjer je oči gospodovalno sedel in bral časopis. Ob tistem trenutku smo iz gledala, kot družina iz filmov. Sedla sem in mami se je usedla zraven očija. "Danes popoldan odpotuješ v Francijo.", "Francijo? Kaaaj? Nikamor ne grem!", "Ja! To je tvoja kazen!", "Ampak...", "Moja sestra te že pričakuje tam!", "Ampak...", "Brez debate! Pojdi pakirat!". Bila sta tako ukazovalna, da mi ni preostalo drugega, kot, da ju ubogam. Prva stvar, ki sem jo naredila je bila, da sem poklicala Jordana. Mojega popolneža. "Jordan... V Francijo me pošiljata!", "Kdo?", "Moja starša! Nočem iti!", "Pobegni!", "Saj veš, da tega ne zmorem.", "Za koliko časa greš tja?", "Za cele počitnice.", "Potem se vidiva takrat. Saj boš itak prišla nazaj. Moram iti. Ajde!". Saj ima prav! To ni nobena selitev! Saj grem v Francijo! V Pariz! Eifflov stolp je tam! V najbolj romantično državo grem! Hitro sem začela pakirati, kot utrgana in čez 15 minut sem že bila v hodniku. Mami in oči sta me čudno pogledala in mi rekla: "Kam pa ti?", "V Francijo.", sem odgovorila. Že sem bila na letališču. Vožnje se sploh ne spomnim. Sedela sem na letalu in, ko je letalo vzletelo sem šele pomislila... Kakšna bo romantična država, če bom tam sama? kaj mi bo Eifflov stolp, če bom sama? Kaj mi bo Pariz? Skušala sem vstati ampak me je stevardesa porinila nazaj na sedež. Zdaj sem že šla. Šla proti Franciji.
21. november 2012
u108028
u108028
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeekšt!!!
21. november 2012
Next
21. november 2012
Med letom sem zaspala. Kar ni nič čudnega, saj me je mami zbudila ob 7h. Zdaj sem to nadoknadila. Na letališču sem zagledala mojo teto. "Julia!!! Belle!!!", mi je rekla in me objela. V ang. sem ji povedala, da meni francoščina ne leži ravno. Pokimala je in rekla, da se bova potem pogovarjali v ang. "I'm Ophelie!", mi je rekla. Moje ime je vedela in šli sva v njeno stanovanje. Tam sem razpakirala in pogledala skozi okno. Pariz je bil čudovit ampak, kaj naj počnem v tem velikem mestu popolnoma sama. "If you'll need something... Just say!", je rekla Ophelie in me pustila samo v sobi. Soba je bila lepa. Ni bila ravno prostorna ampak lepa je še vedno bila. Stopila sem ven iz moje sobe in šla v dnevno. Gledala sem TV, Ophelie pa je kuhala. Videla je, da nisem prevč navdušena in mi je rekla: "Are you okay?". Pogledala sem jo in pokimala. "Your father said you have to practice French!", je še dodala. Zavila sem z očmi in Ophelie se je zasmejala. Nato sem se sprehajala po stanovanju in pri vsakem oknu malo pogledala ven. Ophelie me je poklicala h kosilu. Sedla sem za mizo in ona mi je postregla. Začela sem jesti in ona tudi. Med jedjo mi je rekla: "I can give you some money, so you will be able to buy anything you want.". Zasmejala sem se in ona tudi. Pokimala sem in res. Po kosilu mi je dala velikooo denarja in šla sem ven.
21. november 2012
u108028
u108028
next!!!
21. november 2012
Nexti nooo
21. november 2012
še 1 next plzzz
21. november 2012
next!!
21. november 2012
neext
21. november 2012
u37905
u37905
Neeext!!!
21. november 2012
Ophelie je bila bogata. Veliko moških si jo je želelo, kar sem opazila pri njenem nabiralniku. Sama ljubezenska pisemca. Ali pa ima pač rada več moških naenkrat. Kaj pa vem. Moški so v Franciji res veliko bolj romantični, kot pri nas. Tukaj v Parizu dobivaš pisemca in darilca, pri nas ti pa reče: "Ti si tok huda! A bi mi dala noge narazen!". Sprehajala sem se po ulicah Pariza. Skoraj vsak fant, ki sem ga pogledala je bil zelooo luškan. Zagledala sem Eifflov stolp. Na slikah je bil dosti manjši. Zraven pa same trgovine. Stopila sem k vsaki izložbi posebej in si dolgo ogledovala vsako majhno malenkost. Kupila sem si sem ter tja kakšno stvarco, ki me bo vedno spominjala na Pariz. Obrnila sem se in videla zaljubljen parček, ki se je sprehajal. Pogledala sem malo stran in spet nov parček. Povsod so bili. Takrat sem dojela, da sem v resnici čisto sama. Nimam nikogar h komur bi se stisnila. Nimam mojega Jordana ob sebi. Po licih mi je spolzela solzice. Med žarometi luči sem zvečer tekla po Parizu, vsa objokana. Nekako sem pritekla v neznano ulico, ki me je vodila v park. Padla sem na tla in res začela kričati in se skoraj že začela zvijati od joka. Slišala sem neke nežne korake in kmalu nato roko na moji rami in nežen glas: "Mon dieu! Mon dieu! No pleurs! No pleurs!". Dvignila sem pogled in zagledala fanta. V trenutku sem nehala jokati. Bil je tako... Tako... Sploh ni bil luškan ampak lep! "Ce qui est faux?", me je vprašal. Nisem razumela ampak samo strmela sem vanj. "Mademoiselle?", je vprašal in me še lepše pogledal, kot prej. "I... I... I don't understand...", "Oh, what is wrong, mademoiselle?", me je vprašal. Ko mi je rekel 'Mademoiselle', je moje srce kar zapelo. "I am alone.", sem komaj izcimila iz mene. "Here in Paris?", je rekel in me čudno pogledal. S tem njegovim francoskim naglasom mi je bil tako všeč, ko je govoril angleško ali pa, ko ni! "Yes!", sem rekla in spet zajokala. "Mon dieu... Mon dieu...", je rekel in me objel. Tako lepo je dišal. Ne po mentolu... ne po vrtnicah... Niti po vijolicah ampak... Tako... Po nežnosti in ljubeznivosti. Ko sem nehala jokati me je vprašal: "Where do you live?", "At my aunt's apartment.", "And where is that apartment?", je rekel in se malo zasmejal. Tudi jaz sem se zasmejala. "Rue Linné.", "Ah bon.", sem mu povedala ulico. Vstal je in me hkrati prijel za roko. Odpeljal me je do bloka, kjer je živela moja teta in preden sva se poslovila sem rekla: "Thank you!", "Soyez le bienvenu! Whats your name?", "Julia.", "Mon nom est Chrisitan. Au revoir, Julia.", je rekel, mi poljubil roko in odšel.
Christian:


21. november 2012
u90832
u90832
neeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!
21. november 2012
še 2 nexta
21. november 2012
u90832
u90832
awee next!
21. november 2012
okej bom napisala enga zate мeтallιca gιяl†
21. november 2012
u90832
u90832
hwalaaaaa !!! Hvalaaaaaaa!
21. november 2012
Gledala sem vanj, dokler ni zginil v daljavi. Ne bom pozabila trenutko, ko sva šla mimo Eifflovega stolpa in mi rekel, da želi na tem stolpu prvič poljubiti punco, ki jo bo ljubil. Pogovarjala sva se o ljubezni in rekel je, da še nikoli ni imel punce. Ko je vprašal mene, sem rekla, da nimam. Saj res nimam fanta! Med nama z Jordanom sem sploh nič ni zgodilo razen to, da me dolgočasi s pogovorom o tem, kje bi se lahko JAZ dobro zaposlila, ko bom končala šolo. Christian... Christian... Ne bom pozabila trenutka, ko je izgovoril njegovo ime. Šla sem nazaj k teti Ophelii v stanovanje. Nič ni vedela za kaj se je šlo. "You bought anything pretty?", mi je rekla, ko sem prišla. Pokimala sem in se samo zaprla v sobo. Čisto se še bila rdeča v obraz, ker mi je poljubil roko. Takega kavalirja še nikoli nisem videla ali spoznala in verjetno ga tudi ne bom. Sedla sem na posteljo in zrla skozi okno, ki je bil točno ob postelji. Imela sem zelo razsvetljeno sobo. Strmela sem ven in upala, da bom kje zagledala Christiana. Pomislila sem, da je zdavnaj že odšel, ko sem ga zagledala zunaj v njegovi družbi. Šel je proti mojemu bloku. SRce mi je začelo hitro utripati. Čisto sem postala živčna. Čez 2 minuti je zazvonil zvonec in Ophelia me je prosila naj grem pogledat, kdo je. Čisto lesena sem stopila h vratom in jih odprla. Pred mano je stal Christian. "Excusez moi! You forgot this!", mi je rekel in mi dal vrečke in notri so bile stvari, ki sem jih kupila. Nasmehnila sem se in rekla: "Thank you very much.", "Soyez le bienvenu! Au revoir!" in odšel je. Ko je izginil na hodniku, sem tekla k oknu in gledala ven. Prišel je ven iz bloka. Čisto sem bila nora nanj. "Who was it?", me je vprašala Ophelie. "Christian...", sem odgovorila.
Ophelie:


21. november 2012
u90832
u90832
Omg neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!
21. november 2012
Še 1 next
21. november 2012
neext
21. november 2012
next omg awesome!!
21. november 2012
u37905
u37905
Neeext!!!
21. november 2012
next
21. november 2012
next
21. november 2012
u108028
u108028
omg takoj next ;***
21. november 2012
Nisem videla njenega pogleda, le strmela sem skozi okno. V Christiana. "Christian?", je vprašala čez nekaj časa. Pogledala sem jo šele, ko Christiana nisem več videla v množici ljudi na ulicah. Malo sem zardela in Ophelie je to opazila. Sedla je na kavč z mokrimi lasmi in ovita v kopalni plašč. Nakazala mi je naj sedem zraven nje. Ubogala sem jo in naredila kakor je rekla. Nekaj časa je buljila vame in nato rekla: "Who is Christian?", "I met him today. I forgot something and he brought it to me.", sem rekla in spet pogledala skozi okno. Ne vem, kaj sem si mislila ampak verjetno sem upala, da bom videla, kako bo poletel pred okno. "Mon dieu girl!", je Ophelie skoraj zakričala. Pogledala sem jo prestrašeno, nato pa je spet rekla: "You are in love! Mon dieu!". Ko je rekla 'mon dieu'... Christian... Prelepi Christian... Samo on mi je rojil po glavi. "I'm not in love! I just me him!", sem rekla in gledala stran. Ophelie je zmajala z glavo in rekla: "Look at me and tell me you're not in love with that boy!". Pogledala sem jo in na hitro pogledala stran in ji rekla: "I'm not in love.". Mislila sem, da mi verjame ampak ne. "I'm a lawyer! I can smell the liar and I smell you! Tell me!", je ukazovalno rekla. Tokrat sem jo pogledala v oči in ji povedala v oči in rekla: "I think he is cute. I barely know him.". Ophelie je pokimala in se nasmehnila, "I thought so.". Nato je vstala in me napotila v kopalnico. Tam sem se slekla in šla pod tuš. Ko sem čutila kaplje vode, sem imela občutek kot, da moje telo poljubljajo Christianove ustnice. Čisto sem se sprostila in dobila sem kurjo polt ob misli, da me poljublja in, da je ob meni. Zdramil me je Opheliin glas, "Julia! What are you doing in the bathroom?!", "Taking a shower, auntie. I just finished.", sem ji odgovorila in se oblekla v ohlapno majico s kratkimi rokavi in 3/4 hlače. Šla sem ven in direkt zavila v mojo sobo. Postavila sem si spominke na nočno omarico in vsak posebej me je spominjal na Christiana. Zaspala sem in sanjala, da sva bila jaz in Christian v parku. Ležala sem na klopci in on na meni. Poljubljala sva se in nato sem se zbudila. Zbudilo me je zvonenje zvonov. Tistih starih pravih zvonov. Ophelie je prišla v mojo sobo in me videla, da še na pol spim: "Mon dieu, mon dieu! Hurry up! We are late! So, so late!". Iz omare je zmetala nekaj oblačil, v katera sem se oblekla. Tekli sva skozi cel Pariz. Ustavili sva se pred cerkvijo. "You have religion?", me je vprašala. Njena polomljena ang. me je včasih res motila ampak se nisem kaj preveč ukvarjala s tem. "No.", sem rekla, "Then go to see Paris. I need to go to this church. See you later, Julia!", je zavpila in stekla v cerkev. Jaz pa sem začela hoditi gor in dol po ulicah. Ozrla sem se za vsakim, ki je šel mimo mene. Upala sem, da bom spet videla Christiana. Ni ga bilo nikjer. Začela sem se spraševati, če se me sploh še spomni. Verjetno ne. Saj se vidi, da je kavalir, stoposto nisem edino dekle, ki ji je poljubil roko. Videla sem tisto neznano ulico po kateri sem takrat zalutala v park. Šla sem po njej in videla veliko lepih trgovin. Obleke takše in drugačne. Goth, rock, emo obleke na eni strani in na drugi rockabilly, damske in 'pop' oz. zelo popularne obleke. Šla sem mimo trgovin s čevlji, pa mimo restavracij in draguljarn. Vse sem si ogledovala in spet zalutala v park. Spet nisem vedela, kako sem prišla do sem. Bo Christian spet tukaj, da me bo odpeljal domov ali bo prišel kakšen, po skoraj nobenih možnostihm še lepši? Hodila sem po parku in se spominjala večera, ko sem ga spoznala. "Bonjoir, belle!", se je oglasil nekdo za menoj. Obrnila sem se in bil je nek tip, ki niti približno ni bil tako privlačen, kot Christian. "Bonjoir.", sem rekla in se obrnila, da bom šla stran, "No, no, no!", je rekel, me zgrabil in potegnil k sebi. "What? I don't...", "Belle, you are so cute. Want have the quick - one with me?". Zgroženo sem ga pogledala in se ga začela otepati. Držal me je vedno močneje in dal mi je klofuto. Mislila sem, da mi bo odpihnilo glavo stran. "Laisse la donc en paix!", sem slišala glas. Znan glas. Obrnila sem se. Christian! Fanta sta se nekaj pogovarjala česar nisem razumela in nazadnje me je ta teliban le izpustil. Christian je stopil do mene in me dvignil s tam: "Bonjoir, Julia.", me je pozdravil in se nasmehnil. "Bonjoir, Christian.", sem mu rekla. Še bolj se je nasmehnil, "And suddenly you know how to speak in French?", je rekel in se zasmejal. Tudi jaz sem se in hkrati odkimala. "Thank you.", sem mu rekla, ker me je rešil pred tem hudičem, ki me je napadel. "Soyez le bienvenu! You don't know how to return, right?", je rekel. Pokimala sem in zraven zardela. "No worries.", je rekel. Prijel me je za roko in me odpeljal po Parizu.
21. november 2012
u68726
u68726
next
21. november 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg