Forum
No odločila sem se, da napišem novo zgodbo. Posvečena je vsem mojim prijateljem in rednim bralcem mojih zgodb. Pisala bom kriminalko v 1. osebi. Upam, da vam bo všeč.

Pa še reklama:
-jih pišem sama
http://www.igre123.com/forum/tema/rada-bi-postala-nogometasica-vendar/29514/
http://www.igre123.com/forum/tema/temacna-skrivnost/30505/1
že napisane:
http://www.igre123.com/forum/tema/kateri-fant-je-pravi-zame/22455/1
http://www.igre123.com/forum/tema/iskanje-prave-ljubezni/17792/1
http://www.igre123.com/forum/tema/spoprijateljim-se-z-pandami/23944/1
-jih pišem v paru
http://www.igre123.com/forum/tema/vstajenje-zmajev/24629/1
http://www.igre123.com/forum/tema/krivicno-zivljenje/25490/1
http://www.igre123.com/forum/tema/spopad-planetov/26842/
-jo pišem v trojici
http://www.igre123.com/forum/tema/zacetek-pustolovscin/28362/
1. DEL

»Driiiin« mi zazvoni telefon.
Hitro ga pograbim in se oglasim.
»Ste pripravljeni gospodična Kofler?« me vpraša Lotz- moj prijatelj in sodelavec.
»Samo še masko si dam na glavo« mu rečem.
»Pohiti in ne pozabi vzeti voki-tokija. Pričakujemo te pred hišo« še reče in prekine.
Zavzdihnem in se pogledam v ogledalu. Pred mano je še en rop. Delam namreč različne stvari: ropam, sem poklicna morilka, ugrabljam ljudi po naročilu. In tokrat bomo s kolegi oropali največjo banko v mestu. Seveda sem že izkušena, saj že 3 leta opravljam to delo. Trenutno sem stara 20 let to pomeni, da sem s tem poklicem začela pri 17. Vem malo hitro ampak imam nekaj skrivnosti, ki jih neve nihče. Noben neve zakaj sem se sploh odločila za to delo. Ampak upam, da tudi noben ne bo izvedel. No na glavo sem si nataknila črno masko in si v škornje porinila dve pištoli.



Potem sem vzela še svoj voki-toki in ga vključila.
»Lotz si tam?« ga vprašam prek voki-tokija.
»Ja…z kombijem te že čakamo pred tvojo hišo« mi pove.
»Prihajam« zakličem in naredim tri kolesa po stopnicah navzdol.
Potem hitro stečem do vrat in jih odklenem ter grem do kombija. Zunaj je bilo že jasno nebo polno zvezd, saj je bila ura približno polnoč. Ugotovili smo namreč, da smo ponoči bolj nevidni, ko kaj ukrademo.
»Pozna si Koflerjeva« mi reče Dowl.
»Kot, da še ti nisi nikdar zamudil Tom« mu vrnem milo za drago.
»Ja no…« sitnari.
»Nehajta se že prepirati! Obnovimo še enkrat naš plan!« reče Lotz.
»OK« takoj postanem resna.
»Najprej Koflerjeva spleza na streho in v njej naredi odprtino. Tam v kotu sobe izklopi alarm in kamere-saj veš kako kajne?« me vpraša. Prikimam mu.
»No…potem nastopimo mi. Jaz v vratih naredim luknjo in vsi gremo skozi njo. Potem pa pridemo do najbolj težavne naloge. Odpreti moramo največji sef, kjer je 10 milijonov dolarjev v gotovini. Sef je na posebno kodo, ki jo vedo samo zaposleni. In tudi mi jo vemo, saj smo zadnjič prisilili nekoga saj se spomnite?« vsi prikimamo.
»Vtipkali bomo kodo in v vrečke začeli zlagati denar. Potem bo nekdo kombi pripeljal točno pred banko, da vrečke nesemo v njega. In obogateli bomo!« zakliče mi pa se nasmejimo. V naši tolpi sem bila edina punca ampak so me drugi vsaj spoštovali, čeprav sem bila tudi od nekaterih 10 let mlajša. Kombi je kmalu parkiral blizu banke in vsi smo si vzeli vse potrebne stvari. Še enkrat sem si na sebe nadela masko in si posvetila s svetilko v temno noč.



Kmalu smo vsi prišli do te stavbe, ki je bila banka. Vrv smo vrgli na vrh banke (banka ni bila visoka-5 metrov) in z zanko pritrdili na en drog na strehi. Jaz sem hitro kakor mačka splezala po vrvi navzgor. Za tem sem z posebnim orodjem naredila luknjo, saj je bila streha steklena, da je banka še lepše izgledala. No vrv sem spustila v luknjo, drugi konec pa privezala na trden steber. Potem sem se počasi spustila v banko in pazila na kamere in alarm. Kamere so bile na vseh koncih. Hitro sem se zagugala do prve in iz nje iztrgala kable ter žice. Enako sem naredila z drugimi. Zdaj je bil na vrsti alarm, ki ga je bilo veliko težje izključiti. No lahko si ga izključil samo za nekaj časa, zato bodo mogli fantje pohiteti. Skočila sem do alarma in si ogledala žice. Pretrgati sem morala rdečo, zato sem si posvetila, da sem videla barve žič. Potem sem previdno z orodjem pretrgala žico in skočila na tla.
»10 minut časa imamo« zavpijem prek voki-tokija.
»Dobro. Prihajamo« mi odvrne Lotz.
Že vidim kako odpirajo steklena vrata in kmalu so bili že pri meni.
»Še 8 minut! Pohitimo!« zavpijem.
Stečemo do velikanskega sefa in na hitro vtipkamo kodo. Moje mnenje je, da ta sef sploh ni dobro zavarovan. Kmalu se sef odpre in notri zagledamo na tone denarja. Imeli smo samo 6 vrečk in mislim, da ne bo dovolj. Vseeno pa smo hitro začeli denar metati v vrečke. Končno smo napolnili vse vrečke denarja pa še polno.
»Samo še 3 minute!« zakričim.
Vsi smo si v žepe nabasali denar, vendar je nekaj denarja še vedno ostalo.
»Še 1 minuta!« umirjeno rečem.
»Pustite denar! Pojdimo!« zakliče Dowl in vsi stečemo skozi vrata z vrečkami direkt v kombi. Že zaslišimo glas sirene zato voznik bliskovito spelje in že drvimo. Spet smo opravili en velik rop, ki ga je bilo lahko izpeljati.



(JAZ-Tara Kofler)

Naj nextam?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

24. marec 2012
u84588
u84588
OMFG, next!
24. marec 2012
Hvala! < 33333
24. marec 2012
aaaaaaaaaaa next!!!! čeprav ne maram kriminalkkkkk mi je začeteeek tele všeeeč hihi :$$
24. marec 2012
Hvala Nika!
24. marec 2012
u59711
u59711
jaaa neeeeeext
24. marec 2012
aaaaaaaa!
Ušeč mi jee!!!
Neeeeeeeeext!!! (:
24. marec 2012
Ne no.........
24. marec 2012
u84588
u84588
Ja noo!
24. marec 2012
Ja noo!
24. marec 2012
Zakaj si prebrala?
24. marec 2012
Zato, ker si ti napisala to zgodbico
24. marec 2012
Ja ampak zakaj si mogla prebrat to Bedno zgodbico?
24. marec 2012
Ker je SVETOVNA!
24. marec 2012
.......že spet govorice.....
24. marec 2012
ne, le resnica
24. marec 2012
u59711
u59711
joooj ve se tle neki prepirate jst pa garam na vrtu -.- neexti žee.... btw sm not na računalnik sm se ptihotapla u resnic bi mogla neki na vrt nest...
24. marec 2012
hahahahaaha! Pridna Sara!
24. marec 2012
u59711
u59711
ja, vem da sm jaa....
24. marec 2012
u84473
u84473
Neeext!!!
24. marec 2012
No prihaja nov del za vse prve bralce!!!!! ♥
________________________________________________________________________________
2. DEL

Kmalu parkirajo pred mojim domom.
»Denar si bomo razdelili med vikendom« mi pojasni Lotz, jaz pa prikimam.
Potem odklenem moj dom in se poslovim od kolegov. Ko sem v moji sobi si dam iz glave masko in si pištoli iz škornjev pospravim v omari. Uležem se na posteljo in zaspim.
»Driiiiiin« me zbudi budilka.



Hitro jo ugasnem in se vstanem iz postelje. Sprehodim se do kuhinje, kjer si skuham kavo. Počasi jo spijem in se namestim na udobnem kavču. Ni dolgo trajalo, ko mi zazvoni telefon. Takoj se javim.
»Halo prosim?« vprašam.
»Hej…Tara imam novo nalogo zate« mi reče gospod Wonn-moj šef pri poklicu poklicne morilke.
»Kdo je tarča?« vprašam.
»Pridi takoj v pisarno…tu je naročnik on ti bo povedal« pojasni.
»Prihajam« rečem in se vstanem. Potem prekinem.
Hitro se grem preobleči in preobuti. Na sebe nataknem kratko majico in trenerko, ter škornje s petko. Povrh si oblečem še suknjič in že grem do svojega avta.



Res ni ne vem kako velik, vendar si z svojimi službami privoščim le toliko. Ko bom dobila en milijon tistega, ko smo včeraj ukradli si bom lahko privoščila veliko več. Odklenila sem avto in se usedla v njega. Vžgala sem ga in se že peljala do naše skrivne pisarne za poklicne morilce. Že čez 10 minut sem prispela. Zaklenila sem avto, sama pa odšla v našo pisarno do gospoda Aleksandra Wonna.
»O si pa le prišla« mi reče, ko me zagleda.
»Kje je stranka?« vprašam in se ne zmenim za njega.
»Tam« pokaže mi kje sedi. Jaz prikimam in se odpravim do nje.
»Gospa ali vi naročujete umor?« jo prijazno vprašam.
»Ja…ste vi gospodična Kofler?« me vpraša.
»Ja jaz sem…povejte mi koga naj odstranim?« se nasmehnem.
»Mojega moža…« mi reče.
»Dobro in kdo je to?« ga vprašam
»John Raws« mi pove.
»In kje mislite, da je zdaj?« jo vprašam.
»V lokalu Pri belem konju…za eno mizo sedi« mi razloži. »Vara me« mi prišepeta.
Prikimam »Takoj se bom lotila dela« ji rečem in se nasmehnem.
»Hvala vam…«
»In plačilo?« vprašam.
»500€…dovolj?« prikimam »In pa prosim naj bo počasne smrti…hočem, da bolj trpi« še doda jaz pa znova prikimam in se odpeljem domov.
Tam si vzamem pištoli in še eno rezilo. Oblečem se čimbolj zapeljivo oblekico. Če je nor na ženske bo zagotovo nasedel, jaz pa tudi moram poseči po takšnih sredstvih. Ko se oblečem si še namažem ustnice in se naličim. Potem sem pripravljena, da grem v akcijo. Usedem se v svoj avto in se odpeljem do gostilne Pri belem konju. Takoj vstopim in pogledam kje bi lahko bil gospod John Raws. Zagledam moškega, ki gleda dve ženski in se z njima pogovarja. Zagotovo je bil to on. Počasi z zapeljivimi koraki sem odkorakala do njega in se usedla za mizo, kjer je sedel on.
»Ste vi gospod Raws?« vprašam z prijaznim glasom. Takoj se obrne proti meni.
»Ja…to sem jaz…in kdo ste vi prelepa gospodična?« me vpraša.
»Gospodična Kofler« odvrnem in se nasmehnem.
Potem se vstanem in grem do njega ter mu zašepetam na uho:
»Pojdiva k meni. Zabavno bo« mu nagajivo rečem. On mi samo veselo prikima.
Povlečem ga za njegovo kravato in skupaj greva iz gostilne. Peljem ga v moj avto in se usedem na voznikov sedež. Vžgem avto in že peljem proti domu.
»Gospodična Kofler…zares ste čudoviti« mi reče med potjo.
»Hvala« samozavestno se nasmehnem.
Kmalu prideva domov in gospoda Rawsa povlečem v hišo. Skupaj greva do moje spalnice. Začnem ga poljubljati po vratu z eno roko pa ta čas iz žepa povlečem rezilo.
»Adijo gospod Raws« rečem in mu rezilo zapičim v srce.
»Nisem vedel, da ste tak človek« reče gospod Raws in zapre oči.
No opravila sem svoje delo.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Hvala vsem!!!!!!!!
24. marec 2012
u84473
u84473
Neeext!!!!
24. marec 2012
u59711
u59711
next.. em smrt premalo opisana.... moje mnenje... to bi mogl bit tko: »Adijo gospod Raws« rečem in mu rezilo zapičim v srce.
»Nisem vedel, da ste tak človek« reče gospod Raws. Lovil je sapo. "No, spoznali ste me ravno ob smrti," se zasmejem in ga gledam, kako umira. Po njegovem čelu, so mu polzele kapljice potu. Trudil se je ostati živ... "S čim sem si to zaslužil?" izdavi in s tresočimi se rokami prime nož, ter ga poskusi povlečti ven. "Sami veste... tega res nočem ponavljati na glas," rečem z gnusom v glasu. "Že-že-na," vpraša. "Ja," zarenčim. Počasi zapre oči in bitje njegovega srca zamre....

ka prauuš? tko, počasna trpeča smrt... x'D

drgač pa NEEXT
24. marec 2012
Hahaha!!!!! Saj vem sam se mi ni dalo na dolgo opisat!!!!
Hvala drugače! < 3333
24. marec 2012
u84691
u84691
next
24. marec 2012
u68558
u68558
Next
24. marec 2012
u59711
u59711
nzk ;***
24. marec 2012
u84708
u84708
next
24. marec 2012
u41661
u41661
next ♥
24. marec 2012
Neeeeeext!!
24. marec 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg