Forum
Na licu začutim Gorjanov hrapavi vočji jezik. Pobožam ga po glavi, ki jo nasloni na mojo ramo. Za volka je bil vedno mojhen in si lahko zato deliva visečo mrežo. Zvil se mi je pod glavo in ga imam namesto blazine.
"Ne pozabi, da sem tvojega sošolca prepodil v gozd in ga nisi našli tri dni." Mi zamrmra na uho.
Pišem nekakšen dnevnik za prihodnje generacije naše družine, ki ga bova potem zaprla v škatlo in zakopala na vrtu.
"Pospravi že ta rep." Mu rečem in si ga umaknem izpred obraza. Ni komentarja in pogledam njegovo spečo glavico. Povezana sva-tudi jaz sem utrujena. Pospravim dnevnik in pisalo ter se še bolj zakpljem v njegovo dlako. Ko se mi že napol drema pomislim, kakšno srečo imava, da se imava.
Nextite. Demoni so ku pr severnem siju/zlatem kompasi. Sam de so druge osebe pa zgodba bo druga
27. julij 2014
nexxxxxxttt
27. julij 2014
Najprej, da se predstavim.
Ime mi je Anya. Živim sama z očetom. Mama naju je zapustila, ko sem se rodila in imela ob sebi Gorjana-mojega demona. Stara sem 16 let. Gorjan se je pred kakšnim mesecem ustalil kot volk, prej se je spreminjal, skrbi me, kako ga bom spravila v šolo. Nemoreva s preveč oddaliti. Sva povezana in čutiva občutke drug drugega.






Naša družina je edina družina, ki še ima demone. Moj očka-patric- ima za demona psa in ga brez posebnih izpadov lahko pelje kamorkoli. Ime mu je reison in se z gorjanom še kar dobro razumeta.





27. julij 2014
NEXXXXXTTT
27. julij 2014
Zbudim se in pogledam gorjana, ki spi kot top. Stisnem se k njemu in obraz zakopljem v njegovo dlako. Prvi dan šole-o ne! Kako ga bom spravila v šolo brez, da bi naju ujeli?
"Anya!" Zaslišim iz spodnjega nadstropja "prvi šolski dan!"
"Go!" Rečem in stresem gorjana "ustati bo treba"
"A moram?" Zarenči
"Misliš, da bi jaz šla, če ne bi morala?" Zamomljam nazaj "boš vstal?"
"Ti prva." Reče in me sune z glavo "dame naprej"
"Volki naprej" zamomljam in ga nežno pocukam za rep
"ANYA! GORJAN!" In že sva oba pokonci.

V kuhinji naju z zajtrkom že čaka očka s zajtrkom. Reison že zadovoljno mlaska svoj zajtrk. "Dobro jutro zaspanca." Reče očka in nama poda krožnika z zajtrkom "pripravljena?"
"Saj nisva nikoli" rečem in gorjanu krožnik postavim na tla. "Kako bova spravila gorjana notri?"
"Sem že vse uredil z ravnateljico." Reče očka in mi da kartonasto škatlo v kateri je torba, ki sem jo hotela.






"Pojdita. Žurajta." Reče
"Hvala očka." Rečem, ga hitro poljubim na lice in grem proti vatom "go! Prej ko opraviva lažje bo"
27. julij 2014
nexttttttttttttttttt
27. julij 2014
neeexttttt
27. julij 2014
"Si pripravljn?" Vprašam gorjana, ki hodi vzporedno z mano.
"Če si ti." Reče in me pogleda s svojimi toplimi temno rjavimi očmi. Iz žepa potegnem srebrno ovratnico "moram?"
"Bi te prosila, če ne bi?" Se nasmehnem in mu jo nataknem. Gorjan sovraži ovratnico.
Na stopnicah se ustaviva "vdih." Rečeva naenkrat in vstopiva v šolsko zgradbo.
Hodnik je nabito poln. "Kaj misliš, da je patric natvezil ravnateljici?" Zamrmra
"Nekaj na videz smiselnega-kot vedno" rečem. Učenci se začnejo umikati na stran. "O krasno!" Zamrmram. Primem gorjana za ovratnico in ga nežno potegnem stran.
Po kodniku prikorakajo lana, ana in hana. 'Vladajo' šoli in mislijo, da so nevem kaj. Če neustrezaš njim si zguba.





Lana vsa našpičena prikoraka do mene "glej glej glej! Ljubiteljica živali." Ana in hana se za njo muzata. "Preučuješ volčje obnašanje v družbi ljudi! Žalostno." Resno očka? Pomislim.
Ana se skloni k gorjanu "to sploh ni volk ampak pudeljček!"
Čutim, kako gorjanu v žilah buta adrenalin. Pokleknem obenj in ga stisnem k sebi "bo zrasel."
"Kot je čez poletje tvoja rit!" Posmehljivo oznani hana
Tokrat zamenjava vlogi-on miri mene. S smrčkom butne v moj vrat "če sem se jaz umiril se boš ti tudi." Zamrmra.
Globoko vdihnem "pustite naju na miru." Vstanem in hočeva naprej "nimate preveč dela s preganjanjem fantov?"
Končno nama dajo mir. Gorjan se podrgne ob mojo nogo "pazijo naj se me, če me srečajo ponoči." Zasmejim se in zavijem v razred.
27. julij 2014
kul
28. julij 2014
Sedem za mizo v zadnji vrsti tik ob oknu. Zraven mene ne sedi nihče in je kot vedno sosednji stol prazen. Gorjan se vleže pod mizo in na tace nasloni glavo. Pobožam ga za ušesom in zadovoljno zagodernja.
V razred pride naš razrednik paul mariq.





In za njim pride nekdo nov. Fant. V roki nekaj stiska. Majhno je in ko ven pomoli glavico vidim, da je veverica.





Profesor mu pokaže, naj se usede k meni. Ko pride bližje končno dvigne pogled in mi reče "volk, kaj?"
"Alex!" Rečem in ga objamem. "Alira se je ustalila kot veverica ali se nista spomnila, da bi se spremenila v veščo?"
"Ustalila se je pred dvema letoma! Sestrična! Koliko časa pa se že nismo videli?" Reče in pogledava pod mizo, kjer se alia igra z gorjanovim volčjim repom.
"Predolgo. Kako to, da si zdaj v tej šoli?" Vprašam
"No, kot veš je teta mia pri kateri sem bil umrla in mi je prijazni stric ponudil prebivališče.."
"Hecaš?" Skoraj zavpijem od veselja "to je super!"
"Te bom motil?" Me pogleda s tistim svojim pogledom.
"Niti v sanjah!" Spet se objameva. Alex bo živel pri nas! "Go, ni to super?"
Gorjan šavsne po aliri, da prestrašeno odskoči "ja." Zarenči in škodoželjmo pogleda aliro.
"Mir!" Zavpije profesor. Pozabili smo, da je za pouk že zvonilo in utihnemo.
28. julij 2014
Nexttttt <33
28. julij 2014
Vsi štirje se podimo po gozdu za našo hišo. Gorjan in alira naju kar naprej vlečeta za sabo. Zaradi vezi morava kar naprej tekati za njima. "Alir!" Zavpije alex in se zadihan vstavi za nekaj trenutkov in teče naprej "time out!"
"Nimaš kondicije?" Mu ponagajam in tečem naprej.





"Počasneli!" Posmehljivo zavpije gorjan. Na njem jezdi alira in mi pomaha. Kar naenkrat se ustavita in z alexom se zvrneva nanju "dobro, da sem volk." Reče gorjan in pogleda aliro, ki se izvije izpod alexa.
Pogledam gor in hitro se poberem. "Go, ne glej. Kar se da tiho se poberi in gremo domov."
Če bi gorjan to videl bi gotovo močno vplivalo nanj





"Kaj..." ni me ubogal.
"Gremo, gremo, gremo!" Reče alex, mi pomaga na noge in si aliro vtakne v žep na jakni
"Greva, go!" Rečem in ga nežno potegnem s sabo "nič več podenja po gozdu."
Med tekom me pogleda naravnost v oči "sezona volkov."
28. julij 2014
Nexttttt <33
28. julij 2014
next
28. julij 2014
"Poklical bom lovsko društvo in uredil." Reče očka in si v usta nese večerjo "ampak nič veš tekanja po gozdu."
"Kaj?!" Gorjan se dvigne na zadnje šape, da vidi na mizo. Vsi ga pogledamo postrani. Čustim, da se počuti kot otrok, ki je ušpičil veliko neumnost in spet se postavi na tla.
Poberem prazne krožnike in jih nesem v kuhinjo. Prinesem sladico.





"Si jo ti naredila?" Reče alex in si previdno ogleduje kar je dobil.
"Čisto sama." Ponosno izdavim
Gorjan zavije z očmi "sva jo šla kupit."
Frcen ga po ušesu "no, zdaj veste, da je užitna." Se nasmejim.
Alira spleza po stolu in gorjanu ukrade orešček z vrha. Čeprav je volk obožuje sladkarije-še posebaj torte. Alira hitro spleza na mizo in se mu zasmeji





Gorjan zarenči in skoči za njo. Ne gre se mu za orešček, ampak za razlog za pretep. Seveda se umeša še reison. Ker se zaradi njih ne moremo sadržati se začnemo še mi obmetavati s tortami. Na koncu seveda vse počistiva jaz in gorjan.
29. julij 2014
next
30. julij 2014
"Anya?" zaslišim nekaj, ko že na pol spim "spiš?" nekaj me strese za ramo. nerada odprem oči in vidim, da je Alex. iz njegovega žepa na prsih vn moli alirin rep, nedvomno spi.
"ne več." rečem in pogledam gorjana, ki spi kot top "kaj je tako pomembnega, da ne more počakati do jutra?"
"se spomniš tete mie?"





"ja, zakaj?" previdno vprašam. teta mia je veljala za noro, ampak ker je imela za demona sovo sem jo vedno spoštovala, saj sova pomeni modrost in ni vrag, da ne bi imela včasih tudi prav. kar naprej je omenjala neki drugi svet. nikoli nisem izvedela za kaj gre, ker jo je očka vedno ustavil. zdaj pa je bila mrtva.
Alex pod roko nekaj skriva in tisto odloži na posteljo zraven mene





prah se dvigne in zaide gorjanu v nos in prebudi se je "kaj je to?"
"njen dnevnik, ki sem ga našel preden sem šel sem." nama razloži "zadnje vrstice so načečkane v naglici." polistal je po knjigi in naglas prebral "končno mi je uspelo vzpostaviti portal do drugega sveta. končno se nama z Cirljinom ne bo potrebno skrivati in pretvarjati, končno bova lahko razkrila vez. oni svet je vse kar sva si želela..." knjigo je obrnil proti nama "zadnje v dnevniku so packe. je pa tudi 'recept' za portal. kaj pravita sta za? poskusimo, pa bo kar bo?"
z gorjanom se zarotniško spogledava
19. avgust 2014
u155047
u155047
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
19. avgust 2014
na preprogo razporedim cvet vrtnice, kos lesa in knjigo. "kaj še potrebujemo?" vprašam
"samo še medaljon tete mie" reče alex.
"kje pa je?" vpraša gorjan, ki leži poleg mene in na tace naslanja glavo
"a ga ni imela na sebi, ko je umrla...?" previdno reče alira in se zavije v gorjanov volčji rep.
"in..." ni mi jasno, kje bi bila lahko tu ovira.
"z njim so jo pokopali." zaključi alex in v hipu mi je jasno.
"kaj imate?" zaslišimo od zadaj in na verandi, stoji očka ob njemu pa sedi reison.
z alexom si prikimava in odprem usta "veš, alex je našel dnevnik tete mie in v njem je recept za portal v drugi svet..."
očka zakoraka do nas in mi vzame knjigo "ne! tega vam ne pustim"
"ampak stric patric, to je priložnost, da gremo tja, kamor spadamo!" se upre alex
"ne in pika!" zavpije očka.
z alexom se spogledava.

debelo pogoltnem slino. čutim, kako se gorjan naježi. "misliš, da je varno?" vprašam
"ja. saj ni nič drugega kot pokopališče" reče alex





"mi smo nori" zacvili alira in se zarine še globje v Alexovo kapuco
"pridemo, kopljemo, vzamemo, zakopljemo in se čim prej poberemo" zagodrnja gorjan.
vsi oblečeni v črno se počasi odplazimo do groba tete mie.
20. avgust 2014
u155047
u155047
neeeeeeeeeeeeeeeeext
20. avgust 2014
splezam iz groba in si v žep potisnem plen





"hitro zakopljimo in se poberimo!" zacvili alira še vedno ovita v Alexovo kapuco.
primem za lopato in začnem zakopavati. pomaga še gorjan in z volčjimi tacami meče zemljo nazaj v grob.
alex samo stoji naslonjen na lopato in strmi v grob.
"bi malo pomagal?" ga vprašam
"ja." reče in prime za lopato.
gorjan glasno poduha zrak in čutim, da se naježi. pogledam v smer v katero gleda in vidim luči in slišim glasove ljudi. gorjan že nemirno cepeta in pogleduje ograjo. zgrabim alexa in za opečnat zid pokopališča skočimo ravno v trenutku, ko paznika prideta do napol odprtega groba.
22. avgust 2014
u155047
u155047
neeeeeeeeeext
22. avgust 2014
"psst" pisnem alexu
"psssst" pisne meni
gorjan pogleda, če je zrak na hodniku do naših sob čist in pokaže mi, da je in počasi se odplazimo za njim.
"khm!" se zasliši za nami in počasi se obrnemo





"kje ste bili?!" jezno vpraša očka. reison, ki leži ob njegovih nogah se naježi in potiho renči. jap, res je jezen.
"nič slabega nismo hoteli..." začnem, pa mi pod nos pomoli časopis, na katerem je slika odprtega groba tete mie. "nič tako zelo slabega..." poskušam
z roko seže v žep mojega plašča in ven potegne ogrlico "TO je slabo, zelo slabo! ne boste odprli portala!"
"ampak stric, zakaj?" vpraša alex in z konicami prstov boža aliro
"NE IN PIKA!" zavpije očka, v žep stlači ogrlico in se obrne, da bi odšel čez ramo nam še zavpije "zamujate!"
22. avgust 2014
u155047
u155047
neeeeeexxxxxxxxxxttttttttt

cool pišeš
22. avgust 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg