Forum
u160744
u160744
Hojla! Moje ime je Rain, stara sem 14 in živim na Filtchevi ulici 26 v Kaliforniji. Imam sestro Liso, in mačko Lily. Moje življenje je potekalo čisto vredu do nekega oblačnega dne.

Pozvonilo je in moja mami se je iz kopalnice zadrla: "Rain nekdo je pozvonil! Pojdi odpret." Stekla sem po stopnicah in odprla. Pred mano je stal naš poštar z majhnim paketom. "Zdravo! Imam paket za Rain Walters." Pokimala sem in se začudila, saj pa nikoli ne dobim nobenega paketa. Podpisala sem in stekla z paketom v mojo sobo. Karnaenkrat je v sobo vstopila Lisa. "Kaj maš to?" me je vprašala jaz pa sem jo poslala stran. Saj je moj paket. Ko sem ga odprla je bila not rdeča knjiga, nanjo pa je bila prilepljena bela kuverta. V njej je bilo pismo v katerem je pisalo."Ta knjiga je bila od tvoje prababice. Dobila jo je ko je bila stara 15 let. Zdaj jo predajam tebi. Pokliči me na: 030 291 382. Tvoja mama." Pogledala sem navedeno telefonsko številko. Ampak moja mama nima take telefonske številke. Potem sem odtrgala kuverto in prebrala naslov knjige. Pridržala sem jo v roki in okamenela...

Next?

Ali boš bral/a?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

31. december 2013
next
31. december 2013
u160166
u160166
next
next
next
next
31. december 2013
u160744
u160744
Še 1 next
31. december 2013
next
31. december 2013
u160744
u160744
Thankx zdej nadaljujm
31. december 2013
Next
31. december 2013
u160744
u160744
Pridržala sem jo v roki in okamenela...
Ravno je prišla v sobo moja mami. "Zakaj si mi to poslala?" mama me je začudeno gledala. "Ja ja ne zdej tko gledat in mi rajš povej zakaj si mi to poslala." mama je še bolj začudeno pogledala jaz pa sem spustila knjigo na tla in stekla po stopnicah. Mama je pobrala knjigo. "Knjiga urokov?" je začudeno pomislila. Še najbolj čudno se ji je zdel podpis: Tvoja mama.Potem je šla po stopnicah v spodnje nadstropje. Rain je na kavču božala Lily. "Rain, jaz ti tega nisem poslala in res nevem kdo je. "Nisi ne?! Kako nej ti vrjamm. Vrjetno si si kar zmislila telefonsko številko ane." je rekla Rain in začela tipkati telefonsko številko. Zadirčno je čakala da se kdo oglasi. Še preden je odložila slušalko se je oglasila ženska. "Oprostite napačna številka..." se je zgroženo oglasila Rain. Ravno je hotela prekinit karnaenkrat pa se je oglasila ženska. "Rain? Si to ti?" "Kako veste moje ime...?" je prestrašeno vprašala Rain. "Rain jaz sem tvoja...
31. december 2013
u160744
u160744
Sej bi napisala dalše nadaljevanje ampak nimam časa zdele.
31. december 2013
u160166
u160166
next
31. december 2013
next
31. december 2013
u160744
u160744
še vsaj 1 next
31. december 2013
u160744
u160744
No men je dc tko da bom kr nadaljevala
01. januar 2014
ok
01. januar 2014
u160744
u160744
"Rain jaz sem tvoja mama." Rain je v šoku spustila slušalko. "Rain govoriti moram s tabo." Je resno rekla mama. "Torej pred približno 14 leti sva z Liso, takrat je bila stara 1 leto, živeli v hiši to je bilo še preden sem dobila službo v banki, ki je bila zapuščena in je stala nekje na samem. No nekega dne sem odprla vhodna vrata in tam je ležala majhna deklica zavita v deko. Ker je bilo mrzlo sem jo vzela v roke. Ostala je pri meni. Ko sem jo nekega dne držala v rokah sem videla da je na odeji pisalo Rain. In odločila sem se, da bo tako ostala." Rain je gledala v prazno. Gospa Walters (tako bom zdaj klicala njeno "mamo") jo je pogledala potem pa je odšla v spalnico in se jezila. Vse to zaradi enega paketa. Lisa, ki je na stopnicah vse slišala je vstopila v spalnico. "Morda pa je tako najboljše." Je rekla Lisa in objela svojo mamo. Naslednjih nekaj dni se Rain ni niti premaknila. Strmela je skozi okno. Gospa Walters ji je pustila nekaj dni doma, ko pa je sama nekega dne seveda mogla v službo pa je Rain v roki držala telefon in pismo. Ni vedela ali naj pokliče svojo pravo mamo ali ne. Ko je dolgo sedela se je upogumila in vtipkala številko. Ko se je spet oglasila neka gospa se je Rain predstavila z tresočim glasom. Njena mama se je oglasila. "Živjo Rain. Ko sem ti poslala paket sem mislila, da si zame že vedela." Je rekla. "Ampak zakaj? Kako?" Je vprašala Rain. "Dolga zgodba je. Če lahko prideš v park ti bom vse povedala. Rain je obstala. Rekla je...
01. januar 2014
next
01. januar 2014
next
01. januar 2014
u160166
u160166
nextttt
01. januar 2014
u160744
u160744
Rekla je: "Okej." In odložila slušalko. Oblekla se je ter nakracala na list: Pridem čez nekaj časa. Rain. Čez nekaj minut je bila že na poti proti parku. Sonce je počasi že zahajalo vendar so bile prižgane obcestne luči. Ko je Rain končno prišla do parka je bilo tam dosti ljudi. Večinoma najstnic z telefoni. Na drugi strani parka je na klopci sedela ženska z debelim plaščom. Ogledovala si je ljudi, ki so hodili mimo nje. Karnaenkrat je zagledala deklico (Rain) ter vstala in hodila proti njej. Rain je bilo strah zato se je obrnila in vedno hitreje hodila. Karnaenkrat je ženska zaklicala: "Rain!" in Rain se je obrnila. Ustavila se je. Ko je ta gospa končno prišepala do nje se je predstavila. "Živjo! Jaz sem Hannah Menttler...tvoja mama." Ko sta bili nekaj časa čisto tiho se je Hannah oglasila. "Predlagam, da se sprehodiva." Dolgo časa sta hodili po parku in se spoznali. Potem pa je Hannah začela. "Torej verjetno te zanima zakaj tisti paket. Tista knjiga je bila last tvoje prababice Rain. Po njej si dobila ime. No vglavnem bila je čarovnica." Rain se je zasmejala. "To je resnično." je z resnim glasom dejala Hannah in Rain se je v trenutku nehala smejati. "No kot sem rekla, bila je čarovnica. To knjigo je dobila, ko je bila stara 15 let, prav toliko kot boš ti čez nekaj mesecev. Torej naj ti povem kako gre z čarovništvom. Čim je eden od staršev čarovnik bo to tudi otrok. In sicer ko se otrok rodi nima nobenih moči. Njegova moč se začne pojavljati pri 8 letih in vedno bolj narašča. Ko otrok dopolne 15 let je njegova moč dokončna in takrata nastopi veliko stvari, ki ti jih bom povedala kdaj drugič. Med drugim ti morem povedati, se vsak otrok rodi z isto močjo vendar ima neko posebnost. No tako je z čarovniki, zdaj pa se vrnimo h knjigi. Torej ta knjigo je potovala od tvoje prababice do tvoje babice do mene in zdaj do tebe." je razlagala Hannah ko jo je prekinila Rain in odkimavala z glavo. "Ne ne ne ne ne! Jst nisem tvoja hčerka in nisem čarovnica!" je jezno rekla, karnaenkrat pa je začel Hannah goreti čevelj a Rain tega ni opazila. Bila je tako jezna, da je zelo hitro tekla domov. Ko je končno prišla domov je opazila da...
01. januar 2014
u160947
u160947
Next
01. januar 2014
u139353
u139353
Next
01. januar 2014
next
01. januar 2014
Next
01. januar 2014
Next
01. januar 2014
u160744
u160744
Ko je končno prišla domov je opazila da je ostala brez ključa. "Verjetno sem ga pozabila v hiši," je pomislila Rain. Kaj pa zdaj? Bila je tema, v hiši ni bilo nobene luči. "To je čudno. Lisa in mama bi mogle biti do zdaj že doma." je razmišljala in se stresla ob besedi mama. Svet je karnaenkrat postal zmešan. Karnaenkrat ji je nekaj prišlo na misel. "Ne, ne. To ni mogoče in ne bom niti poskusila..." si je sama pri sebi rekla Rain saj se je ob tej misli zdrznila, potem pa se je spomnila, da na žalost nima druge možnosti. Prijela je kljuko in zaprla oči. Ko jih je spet odprla so se vrata odprla. Prižgala je luč. Pred njo je zagledala g.Walters kako je ležala na tleh prekrita s krvjo. Bila je prestrašena. Hitro je stekla v dnevno sobo po telefon, tam pa je ležala Lisa z ranami iz katerih je lila kri. Začela se je jokati, kričati in ni mogla nehati. Nekje, nekaj minut stran pa je Hannah stala in občutila ves strah in žalost, čustva in vedela je da je nekaj narobe. Začela je teči. Zelo hitro. Sledila je kriku. Tekla je in ni se ustavila. Nekega dne je že zgubila hčerko. Ne bo je še enkrat. Ko je končno prišla do hiše je vstopila in videla Rain kako je sedela na tleh in jokala. Zgroženo je pogledala vso kri in stopila k hčerki. Objela jo je. Tako sta preždeli nekaj minut. Karnaenkrat pa je Rain padla na tla. Hannah jo je gledala in jo pobrala. Zaprla je vrata in tekla. Dolgo, vse je bilo megleno. Ko je končno prišla do bloka je vstopila...
Naslednje jutro se je Rain zbudila. "Kje sem?" je začudeno vprašala. Slišala je kako vre čaj. K njej je prišla Hannah. "Že strah me je bilo, kdaj se boš zbudila. Popij čaj takoj ti bo bolje." je rekla Hannah. "Ampak zakaj sem tukaj?" je vprašala Rain. "Včeraj si omedlela. Nevem zakaj. Se česa morda spomniš?" jo je vprašala Hannah. "Malo. Vem da sem na mizi zagledala napoj in, da je bil zraven listek kjer je pisalo naj spijem in bosta Lisa in mam... mislim gospa Walters." je rekla Rain in Hannah se je nasmehnila. Pogovarjali sta se dokler ni Rain spila čaj. Potem je spet začela Hannah. "Torej včeraj sem v mislih videla kako si odprla vrata. To je moja posebnost jasnovidnost, intuicija. Tudi tečem hitro. No vrniva se k stvari. Zdaj mi verjetno verjameš, čarovnica. No sedaj si zaslužiš, da veš nekaj o otroštvu, potem pa bova opravili vse tiste čarovniške stvari katere morajo vsi čarovniki opravit. Torej tvoj oče je bil navaden človek. Spoznala sva se nekega dne v kinu. Potem si se ti rodila, čeprav si otroka nisem želela in bila sem dosti mlada. Ampak ko si se ti rodila sem se odločila da...
02. januar 2014
NEXT
02. januar 2014
Next
02. januar 2014
u160744
u160744
Hvala za nexte še vsaj 2
02. januar 2014
next
02. januar 2014
u159575
u159575
next!
02. januar 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg