Forum
napisala bom še eno zgodbico, ker jih res rada pišem. pišem pa še dve drugi zgodbici Začarana... in Ko je prišel Damen. preberte jih, pliss!
upam, da vam bo ta všeč...

heii! ime mi je Lisa, stara sem 17 let in živim v Texasu. če mislite, da sem povsem navadno dekle, se močno motite. morda mi ne boste verjela, ampak jaz sem čarovnica in ne, ne obiskujem nobene Bradavičarke ali kaj podobnega. jaz in moja mama živiva v navadnem majhnem mestecu, med ljudmi, ki nimajo pojma kaj sva. imam pa tudi najboljšo prijateljico Hano.

Lisa:




moja mama:




Hana:




1. poglavje

že spet moram vstati tako zgodaj, sem pomislil, ko me je ob 6.00 zbudila budilka. in že naslednji trenutek se je prikazala moja mama in začela z svojim govorom:" takoj vstani, urediti se morava, nato pa te moram spraviti še v šolo. jaz pa sem le zavzdihnila in se skobacala iz postelje.
ko sem se končno oblekla, sem poskušala priti do kuhinje, kar pa je bilo izjemno težko, saj so na tleh ležale stare knjige in napoji. na srečo k nama ni nikoli bilo nobenga, saj bi vsi mislili, da sva nori. no čeprav mogoče sva čisto malo, ampak v dobrem smislu.
"končno si prišla" mi je rekla Hana, ko sem končno prišla iz hiše...

naxtam??
23. april 2011
nextam?
23. april 2011
u41700
u41700
Jaaa. Next, next, next.
23. april 2011
u22828
u22828
next
23. april 2011
nexttt
23. april 2011
jaaaa, full vriji next, next, next
23. april 2011
u43441
u43441
next!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
pliss berte moji zgodbici
Zaljubljena do konca
in
Zapestnica sreče in ljubezni
23. april 2011
"končno si prišla" mi je rekla Hana, ko sem prišla iz hiše. hitro sem se usedla v avto in odpeljali sva se. "zadnje čase se obnašaš nekam čudno." je rekla Hana. že vse življenje se pretvarjam, a sedaj ne morem več, Hana me je predobro poznala. "nekaj ti morem povedati." sem ji zašepetala. "do sedaj je bila to velika skrivnost, sedaj pa je ne morem več skrivati." poskušala sem ostati mirna, a mi ni uspevalo. "zapelji v gozd, nočem da kdo to sliši." sem ji še bolj tiho zašepetala. videla sem, da je ni prav nič strah, kar me je veselilo. ko sva prispeli v gozd, sem začela:" preden, da začnem mi moraš priseči, da tega ne boš povedala nikomur, ampak res nikomur." "ja, v redu. ali lahko že začneš, umiram od radovednosti." je Hana govorila vsa navdušena. "ok. nočem zavlačevati, ampak to je res težko povedati." nisem in nisem ji mogla priznati kaj sem v resnici. "pa daj no, povej že. saj menda ne boš rekla, da si čarovnica ali kaj takega." se je Hana na ves glas smejala. jaz pa sem se ji le nasmehnila. "NE!! čarovnica si!? ne morem verjeti, zmeraj sem hotela imeti za prijateljico čarovnico." je na ves glas govorila. "ne, tako glasno! nočem, da kdo sliši." sem ji tiho rekla. a prepozno, za sabo sem zaslišala šumenje."poberiva se od tod." sem ji hitro rekla in že naju ni bilo več tam...

hvala za komentarje...
nextam?
23. april 2011
vauu! next nujno! )
23. april 2011
d best stroy ever!!! nujno next.... razturaš
23. april 2011
še par nextov pol bom pa napisala nadaljevanje
pa hvala za komentarje
23. april 2011
nextt
23. april 2011
u22828
u22828
next!!!!!!!!!!!!!!!
23. april 2011
u41700
u41700
Next takooi.
24. april 2011
"poberiva se od tod."sem ji rekla in že naju ni bilo več tam.
"kako si naredila to?!" me je presenečeno vprašala Hana, ko sva se znašli v njenem avtu.
"samo zamislim si prostor ali stvar kjer se želim pojaviti in že v nekaj trenutkih sem tam." sem ji poskušala čim bolj preprosto razložiti. "kako kul! zakaj nikoli ne pobegneš od pouka?" me je še bolj navdušeno vprašala in že sem slišala kako v mislih načrtuje najin naslednji pobeg od pouka. "in če te že zanima, lahko berem misli." s tem sem jo poskušala nekoliko umiriti. "kaj? to je čisto noro. potem, veš kaj si fantje mislijo o tebi, ni čudno, da imaš v šoli same petke, samo učitelju prebereš misli in to je vse. jaz bi tudi brala misli." jaz sem se le smejala in upala, da je prenehala z zasliševanjem. "ali te lahko vprašam samo še eno stvar." seveda, ji nisem mogla reči ne:" okej, ampak to je res zadnje." zastavila pa mi je ravno tisto vprašanje, ki sem se ga najbolj bala:" je tudi tvoja mama...saj veš... čarovnica?" mogla sem ji odgovoriti, saj sem ji tako ali tako povedala že vse:" mmmmm...ja..." nisem vedela kaj bo rekla, zato sem samo čakala, da bi iz njenih ust prišlo kaj glasa. "samo eno vprašanje še..."
je čez nekaj sekund rekla." zmenili sva se, da je bilo tisto zadnje..." nisem mogla dokončati, saj me je kar vprašala:" kdo je tisto tam???" bila je čisto prestrašena. hitro sem se obrnila in skozi okno avta zagledala črno postavo. nič nisem mislila, le zakričala sem:" hitro, spelji že enkrat!"...
24. april 2011
u41700
u41700
NeexT. Ne muuči naas
24. april 2011
u22828
u22828
next!!!!!!
24. april 2011
u41617
u41617
neext!!!!!!!
24. april 2011
pa prberte še dve moji zgodbi:
začarana...
http://www.igre123.com/forum/tema/zacarana/15792/1

Ko je prišel Damen:
http://www.igre123.com/forum/tema/ko-je-prisel-damen/16346/
24. april 2011
next!!
pa plis berite mojo zgodbo Deklica, ki je otroštvo preživela zaprta
24. april 2011
u37905
u37905
next!
24. april 2011
next... ti nas res mučiš, ker ne pišeš...
full dobro pišeš!!!!!!!!!!!!!!!!
25. april 2011
2. poglavje

končno sva na varnem, sem pomislila ko sva s Hano prispeli na parkirišče pred šolo. "ali mi lahko že enkrat poveš kdo je bil tisti, v gozdu?" me je že najmanj stotič vprašala. čeprav sem bil še zmeraj v šoku, sem ji poskušala odgovoriti čim bolj mirno:" ne vem, ampak prepričana sem, da ni prijazen." Hana je le pokimala in izstopila iz avta, jaz pa sem ji sledila. pred šolo so naju čakale prijateljice, ki so na vsak način hotele izvedeti kje sva hodili tako dolgo. obe pa sva jim zdolgočaseno odgovorila, da sva se pri meni doma učili matematiko, ki jo danes pišemo. nato pa sva se tiho odplazili na stranišče. "groza, padla bom pri matematiki, pozabila sem, da jo pišemo- nič se nisem učila. " je vreščala Hana in tekala gor in dol. "saj ti bom pomagala, brez skrbi." sem ji mirno odgovorila. "točno, čisto sem pozabila. saj mi boš rešila cel test?" le nasmehnila sem se in pokimala. potem pa sva počasi odšli v učilnico. svoj test sem rešila kot bi mignil, prav tako pa tudi Haninega.
"ti si najboljša, ne bi si mogla želeti boljše prijateljice." je Hana ponavljala, ko sva hodili po hodniku. bila je tako smešna, da sem se tudi sama smejala na ves glas. a ne za dolgo, saj sem nenadoma zagledala tistega, ki sva ga z Hano pred poukom videli v gozdu. Hano -ki ga sploh ni opazila- sem morala odvleči v učilnico, da naju ne bi opazil. "kaj pa je s tabo, da si me odvlekla sem?!" me je vprašala. " videla sem ga, prišel je na šolo. prepričana sem, da naju išče." sem ji zašepetala na uho. "pa si res prepričana, da je bil on?" nisem mogla verjeti, da mi ni verjela. "ja, seveda sem prepričana." sem hitro zašepetala, saj sva v naslednjem trenutku zaslišala kako nekdo odpira kljuko na vratih. čutila sem kako se Hana trese, močno sva se objeli, saj sva bili prepričani, da bo kmalu vsega konec. vrata pa je odprla učiteljica za slovenščino in rekla:" no, dekleti kaj pa delata tukaj?" "em, moj prstan iščeva, tukaj nekje mi je padel na tla." sem se hitro izgovorila, ker je verjetno izgledalo nekoliko čudno, saj sva s Hano sedeli pod mizo. "aha, potem pa ga le hitro najdita." le pokimali sva, nato pa se delali, da ga iščeva. ko je učiteljica odšla, sva si obe oddahnili. "no, mislim da naju danes nobeden ne bo ubil." se je zasmejala Hana. tudi sama se se zasmejala, nato pa sva hitro odšli v najin razred. do konca pouka je na srečo vse potekalo tako kot je moralo...
26. april 2011
u45307
u45307
next ful dobro pišeš
26. april 2011
u45697
u45697
naprej piši piši piši pupaa!!!!!

aja in prosim berte mojo zgodbico soba črne magije
26. april 2011
neeeeeeext!!!! ;P
26. april 2011
u41700
u41700
NeexT^^
26. april 2011
next
26. april 2011
do konca pouka je na srečo vse potekalo tako kot je moralo.
domov sem se odpravila, kar peš, saj je imela Hana še dodatno uro, jaz pa seveda nisem imela avta. pot do doma je bila kar dolga zato sem vzela ipod in poslušala moje najlubše pesmi. ko je bila na vrsti Katy Perry sem si besedilo pesmi mrmrala in čisto padla v pesem. poplesovala sem po pločniku, ko sem naenkrat zagledala črno senco in zaslišala šumenje. takoj sem se obrnila in pripravila na ukrep, a nikogar ni bilo. spet sem se obrnila, a tokrat v smeri mojega doma, ko je nenadoma pred mene stopil fant in rekel:" no, lepotička, tebe pa je res težko najti." in se nasmehnil. pogledala sem ga s tistim pogledom- polnim sovraštva, on pa se je le nasmehnil. "kaj hočeš od mene?" sem rekla in dobesedno renčala. "kdo pa je rekel, da hočem kaj od tebe?" je smeje povedal. "zakaj me pa potem iščeš?" sem ga vprašala. ujela sem ga nepripravljenega, zato se je le nasmehnil in rekel:" jaz sem Ben, pa ti?" hotel se je izogniti vprašanju, a jaz se nisem vdala: "prvo odgovori na vprašanje." " zakaj me iščeš?" sem še enkrat ponovila vprašanje. "povem ti pozneje." mi je odgovoril in se spet nasmehnil. "no, ali mi boš povedala kako ti je ime?" za vsako ceno je hotel izvedeti kako mi je ime. "Lisa, moje ime je Lisa." sem mu povedal, nato pa sem se hotela odpraviti. prijel me je za roko in rekel:"kam pa kam? malo še poklepetajva." in že spet se mi je nasmehnil. morala sem si priznati, da mi je postajal zmeraj bolj všeč, čeprav je bil verjetno, kar nekaj let starejši od mene. "oprosti, mudi se mi." sem mu rekla. "potem pa te bom pospremil domov." je odločno rekel. tokrat sem se strinjala in tako sva se skupaj odpravila proti mojemi domu.
ves dan sem razmišljala o njem. vedela sem, da ne bom mogla biti z njim pa, če mi bo še tako všeč in to samo zato, ker sem čarovnica...

ben


27. april 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg