Forum
u163790
u163790
Hi!
Odločila sem se da napišem eno zgodbo o vampirjih.
_________________________________________________________________________________________






Zvoki noči so bili nenavadno tihi, megla je ovila majhno podeželsko hišico s svojimi mrzlimi prsti.
Polna luna, ni popolnoma uspela prodreti skozi temne oblake, le tu in tam je kakšen snop njene svetlobe metal srhljive sence bližnjega gozda na travnik okoli hiše v kateri je gorelo še nekaj luči. Laura je ležala v svoji postelji, udobno nameščena na mehke blazine in brala.
Slišala je škripanje deske pred njenimi vrati. Nekdo je hodil po hodniku. Z nasmehom na ustnicah se je zazrla v vrata še predno je potrkalo.
»Spiš?« je zašepetala Emma, ko je pokukala izza težkih, lesenih vrat.
»Ne, berem. Vstopi.« se ji je nasmehnila sestra.
»Living dead in Dallas? Kako lahko bereš vampirske knjige? Te ni nič strah?« je nejeverno vprašala in sedla na rob postelje.
Laura je odložila knjigo na nočno omarico in skomignila z rameni. »Rada berem vampirske knjige. Všeč so mi. Ne vem zakaj bi me bilo strah?«
»Ta hiša je strašljiva. Vsa okolica je strašljiva. Samo čakam, kdaj se bo kje pokazala kakšna prikazen in me zgrabila.« se je od srha stresla Emma in pri tem skremžila ter se objela, kot bi se hotela zavarovati.
Laura se je glasno zasmejala. »Ne bodi nora. Že res, da verjamem v stvari, ki jih ne vidimo in čutim, da obstaja še kakšen drug svet in realnost drugačna od naše, a verjamem tudi, da se nam ni treba bati. V življenju še nisi videla ali čutila kaj nadnaravnega. Nehaj se obremenjevati in bati.«
»Seveda nisem ničesar videla, ko pa sem celo svoje življenje preživela v Atlanti. To pa je Irska!« se ni pustila prepričati Emma.
»Ah, daj no. Sem sva prihajali na počitnice, takrat te ni bilo strah.« jo je skušala potolažiti mlajša sestra.
»Takrat je tukaj živela babica in takrat nisem premišljevala o temačnih stvareh, ki nas mogoče obdajajo.« je prhnila nazaj. Nato se je zresnila in žalostno pogledala sestro: »Si res prepričana, da boš ostala tukaj? Z Melom jutri odpotujeva domov, pojdi z nama.«
»Vidva kar pojdita in ne skrbi zame. Tukaj bom srečna. Res mi je všeč in toliko navdiha je. Delala bom in uživala. Ta hiša je v družini že šest generacij in jaz se tukaj počutim kot doma. Prvič čutim, da nekam pripadam.« se je Laura nasmehnila in potrepljala sestro po roki, ki ji je zdaj nervozno počivala v naročju.
»Vedno se lahko vrneš domov. Z Melom sva zdaj edina družina, ki jo še imaš. In ti si najina družina. Dobrodošla si kadar koli.« je vdana v usodo dahnila Emma in s svojo drugo dlanjo pokrila sestrino.
»Vem ljubica, hvala vama za to, a moj dom je zdaj tukaj.« se je nasmehnila Laura in sestra ji je vrnila nasmeh.
»Lahko noč.« je voščila Emma in se počasi odpravila v spalnico, kjer je že spal njen novopečeni mož.
»Lahko noč in Emma, hvala ker sta prišla z menoj in mi pomagala počistiti in urediti hišo.« je hvaležno povedala Laura in se še vedno zadovoljno smehljala.
»Ni za kaj. Lepo nama je bilo, a vesela sem, da jutri odideva.« se je zdaj nasmehnila tudi Emma in zaprla vrata za seboj.
10. april 2015
u170630
u170630
Next in zelo dobr pises
14. maj 2015
u163790
u163790
Hvala
15. maj 2015
u170630
u170630
Kdaj bos dala next?
15. maj 2015
u163790
u163790
16.5.
15. maj 2015
next
15. maj 2015
u163790
u163790
Laura se je zadovoljno pretegnila in vzela knjigo. Emma jo je zmotila ravno pri napetem prizoru in želela je prebrati vse krvave podrobnosti vampirskega ugriza. Čez pol ure je odložila knjigo, bilo je že pozno in zjutraj bodo zgodaj ustali. Sestro in svaka je morala odpeljati na letališče, spotoma bo v mestu kupila še nekaj živeža in drugih stvari, ki jih je potrebovala potem pa se bo lotila svojega dela. Toliko svežih idej je dobila za svoje stvaritve iz gline. Tudi bližnje ruševine starega gradu so jo vabile, da jih prenese na platno.
Res je bilo, kar je povedala sestri. Prvič je čutila, da nekam spada in končno je prišla domov. Ugasnila je malo svetilko na nočni omarici in se zazrla v temo izza svojega OKNA. Ja, nekaj je bilo tukaj. Čutila je močne energije, povsem drugačne energije kot jih je bila navajena doma. Od nekdaj jih je tukaj čutila in v nasprotju z Emmo se jih ona ni bala. Ne, privlačile so jo.
»Če se kmalu ne spustita iz objema, bova morala ostati še kakšen dan, saj bo letalo odletelo brez naju.« ju je opozoril Mel in takoj, ko je Emma spustila sestro jo je on privlekel v svoj objem. Poljubil jo je na obraz in rekel: »Redno se nama oglašaj po emailu. Pazi nase! In vedi, da se vedno lahko vrneš domov, dobrodošla si.«
Laura mu je uspela le prikimati. Trudila se je zadržati solze. Nikoli še ni bila ločena od Emme in pogrešala jo bo, a tega ji ne sme pokazati, saj bi sestra odšla v skrbeh. Tega si ni želela. Želela si je ostati tukaj in vedeti, da je njena sestra pomirjena. Še zadnjič jima je pomahala in se premaknila k velikim oknom, da bi videla, ko bo letalo odletelo. Zdaj si je lahko dovolila, da ji drobne solze spolzijo po licih. A kaj hitro so se posušile. Ostati na Irskem je bila njena odločitev in ni je obžalovala. Ko je letalo vzletelo se je odpravila tudi sama. Zdaj je bil čas za nakupe. Odpravila se je v tržni center, saj je vedela, da bo tam našla vse kar potrebuje. Nikoli ni marala nakupovanja in pohajkovanja po trgovinah, a kadar je bila nuja je to opravila in gledala, da zapravi čim manj časa. Dan je bil turoben in temačen. Ravno, ko je vse zložila v avto, je začelo deževati.
V resnici je to ni motilo, saj je bil dež tukaj precej pogost. Vedela je KAKO diši gozd za hišo po nalivu in to ji je bilo všeč. Samo še en postanek ima, v kmetijskem centru. Kupila si bo nekaj sadik zelišč, da bo obnovila babičin zeliščni vrt. Parkirala je pred vhodom in stekla v trgovino. Vzela je voziček in se počasi sprehodila med policami z dišavnicami in zelišči. Skrbno je izbrala svoje sadike in ZADOVOLJNA z nakupom odšla do blagajne. Dež je še močneje padal in vdana v dejstvo, da bo mokra, se je odpravila do avta. V prtljažnik je zložila lončke, ko je bila pri koncu ji je en lonček zdrsnil iz rok in poletel proti asfaltnim tlem. Še predno se je uspel razbiti, ga je ujela moška roka.
»Škoda bi bilo, da se vam razbije.« je rekel moški glas, ko je odložil lonček v prtljažnik v plastičen zabojček k ostalim lončkom.
»Hvala. Zelo ste hitri in prijazni.« je uspela reči in radovedno opazovala moškega. Ko se je obrnil in se ji nasmehnil ji je vzelo sapo. Iz njegovih kratko pristriženih črnih las je kapljal dež. Njegova izrazito svetla polt je izstopala od njegovih temnih oči. Žarel je z neverjetno karizmo in privlačnostjo. Visok in atletsko grajen z trdim mišičastim prsnim košem, ki ga dobro ukrojena srajca ni skrivala, je bil najlepši moški kar jih je kdaj videla. Nežen, deški obraz je bil v nasprotju z njegovo postavo, a tako neizmerno mu je odgovarjal, da ga je pri priči želela naslikati. Najbrž je bil kriv njegov pobalinski šarm in predrzen POGLED, ki je prikoval njene oči nanj. Pomežiknila je, da se zbere in se še enkrat zahvalila.
»Malenkost. Varno vožnjo domov vam želim.« je rekel in odkorakal proč. Laura je vsa prevzeta še nekaj trenutkov zrla v njega, ne meneč se za dež, ki jo je premočil do kože. Stresla je z glavo in končno prišla k sebi. Urno je pospravila voziček nazaj med vozičke in stekla v avto, kot bi to pomagalo, da ne bi bila še boj premočena kot je že bila. Prižgala je avto in se končno odpeljala domov.
16. maj 2015
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxt !!!!! ful dobr pišeš
16. maj 2015
u163790
u163790
Hvala
16. maj 2015
u170630
u170630
next
16. maj 2015
next + nova bralka
zakaj mi nisi povedala v šoli da si začela pisati to super zgodbo?
Zgodba je ful ful kul.
Hahaha lepo da si si našla nov hodi ampak res si želim da je ta daljša kot tista prej
17. maj 2015
u163790
u163790
Ok ni panike pa ne bodi jezna in hvala
17. maj 2015
sej nisem jezna. Pač samo povem kar si mislim in res kdaj bo next.
res ga komaj čakam
17. maj 2015
u163790
u163790
Ja ok sej bo tam v soboto prej ne morem
17. maj 2015
next
17. maj 2015
u170630
u170630
next
17. maj 2015
Kaj komi v soboto. Resno!!!! Bom umrla v tem času. Resno mislim......
17. maj 2015
u163790
u163790
Sem ti napisala da nebom utegnila napisati ker imam polno dela s šolo
Story prej ne morem
17. maj 2015
Next + nova bralka
17. maj 2015
Manca evoL <3 veš če imaš kaj proti zgodbici samo pdjebi, no zadrži komentarje zase. Veš star party ima svoje probleme in si jo hudo užalila in prizadela napisala je 2 nexta. Zgodbo bo spremenila to mi je povedala.
19. maj 2015
u170630
u170630
Strinjam se!Pa brez zamere in next!
19. maj 2015
Oj!
Star party sem pač ponudila pomoč tako da bo prišla na zeleno vejo.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------
Laura je prišla pred svojo hišo in Pogledala v hišo. Res bo malo pogrešala Emmo, ampak zdaj je tukaj in dežuje. Odprla je vrata svojega avta in lepo počasi odšla v hišo. Odklenila je vrata hiše in vstopila. Sezula se je na hodniku in pokra odčofotala v kuhinjo. Ker je še vedno padal dež in je postala lačna si je dala na plin vodo kuhat za pašto. Odločila se je da se bo med tem časom stuširala in preoblekla. V svoji sobi si je slekla mokra oblačila in odšla v kopalnico ter pod tuš. Spustila je toplo vodo da je tekla po njenem telesu. Na šamponirala (a/n ne vem kako se prav napiše) si je lase s svojim najljubšim šamponom s vonjem češnje in vanilje. Telo si je zdrgnila in šampon oprala iz telesa in las. Obrisala si je telo in se oblekla v bele spodnjice in bel modrc. Laura je odšla nazaj v kuhinjo in ugotovila da ji že lep čas vre voda. Za to se ni sekirala in vanjo dala pašto. Zmešala jo je in odšla v sobo. Postavila se je pred veliko ogledalo in se pogledala vanj. Zagledala je dekle s lepo postavo in belo kožo. Atlanta je mesto sonca zato je bilo nenavadno da ima kdorkoli belo kožo. Oblekla se je v preveliko belo majico ki ji je segala do sredine stegen in stekla v kuhinjo. Pašta se ji je skuhala. Odcedila jo je in dala na krožnik. Vanjo je vmešala puter in kar na stoje začela jesti. Po kosilu je odšla v sobo in iz pisalne mize vzela mapo s belimi listi ter peresnico. Odšla je v kuhinjo in začela risati. V svoje slike je dajala svoja čustva. Minute, ure so minevale in Laura je končala s sliko. Pogledala je skozi okno in ugotovilo da je nehalo deževati. Zagledala je tudi to da se dela večer. Odšla je v svojo sobo si odprla balkonska vrata in odpravila spat.
------------------------------------------------------------------------------------
Upam da je ok
19. maj 2015
u170630
u170630
Next
20. maj 2015
Next
20. maj 2015
Drgač nimam NIČ proti zgodbici ker sem je sama že 2× prebrala ravno zato pa mi ni všeč da drugi nekoga hvalijo ker je zgodbico prekopiral ja no
IN NE BOM PDJEBALA ??!!!
lahk pa ti
20. maj 2015
jst ne bom samo povem kar si mislim. Pač glej Star party si osramotila no vsaj tako se ona počuti. Kot njena prijateljica jo razumem. Vem rekla sem nekaj grdega, ampak mi je vseeno. Jaz ne bom Šla iz kle. Držala bom obljubo ki sem ji dala
20. maj 2015
u163790
u163790
Ti pusti mojo prijateljico namiru sram te bodi ker me ponižuješ s takšnimi besedami katt1 bodi kulska in ne oziraj se na to mono ki te žali mene in tebe drgač pa next za mene in tebe.
20. maj 2015
Aja drgač lahk nadaljuješ sam tko sem napisala in pač bi prej pominla preden napišeš
20. maj 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg