Forum
Pisala bom zgodbo o punci, ki se preseli s svojo mamo iz sončne Floride v mesto Kelso, kjer pa se ji življenje hitro spremeni…… Očeta nima, saj je pred nekaj leti odšel, ampak nihče ne ve kje je. Emma njegove preteklosti ne pozna…

Emma Green(jaz-16 let):












1.DEL--> »Začetek novega šolskega leta oziroma kot mu jaz rečem začetek mučenja« je bila moja prva misel ko sem se zjutraj prebudila. Oblekla sem se in šla na zajtrk. Za zajtrk so bili vaflji, njam. Ko sem se najedla sem šla v šolo.







Prvo uro smo imeli likovno umetnost. Ker so bila že vsa mesta zasedena sem se vsedla zraven ene punce, s katero sem se hitro spoprijateljila. Ime ji je bilo Rosalie Jones, ampak vsi jo kličejo Roe.

Roe(16 let):






Ko je bilo ure konec smo šli na malico. Pri uri biologije je učitelj naznanil da bomo v petek šli taborit. Z Roe sva se spogledali in pomislile na eno stvar-shopping! Potem smo imeli še nekaj predmetov in nato smo odšli domov.





Boš bral?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

18. april 2014
Next
25. april 2014
neeext
29. april 2014
u105006
u105006
Neeeeeeeeeeext nujn
08. november 2014






2. DEL--> Naslednji dan se je vlekel kot..kot…ah zakaj ne najdem prave besede. Eh, saj ni važno. Še nekaj dni, potem pa tabor, yess! Po končanem pouku, sem lahko končno odtavala domov. Ker je šola še v bližini mojega stanovanja, sem šla peš. Ko sem vsa zamišljena hodila proti domu, sem v hrbtu začutila grozno bolečino, potem pa tema.

--------------------------------------------

Zbudila sem se v precej beli sobi in prav nič mi ni bilo jasno. Priključena sem bila na veliko aparatov in… Čez nekaj trenutkov je v sobo vstopila ženska srednjih let in veselo dejala: ''Dobro jutro zaspanka!''. ''Hej?!'', sem malo začudeno odgovorila in nadaljevala: ''Kje sem in kaj se je zgodilo?'', sem vprašala, medtem ko je ona pregledovala neke liste ob moji postelji. ''No, lepo počasi. Si v bolnišnici, ker si pred tremi dnevi bila ustreljena in skoraj izkrvavela, ter bila tri dni v komi.'' Samo pokimala sem. ''Policija še vedno preiskuje kdo je storilec, a za zdaj še ni sledi.'', je še dodala, ko je v sobo vstopil še doktor in me veselo pozdravil: ''Dober dan, gospodična!''. Odzdravila sem mu in preveril je, če nisem slučajno izgubila spomin ter mi zastavil še nekaj vprašanj. Potem sta s medicinsko sestro odšla in bila sem sama, prepuščena samo svojim mislim.

Zgrabila sem kozarec jagodnega soka, ki je bil na moji nočni omarici in gledala risanko Spuži kvadratnik. To je torej moj drugi dan v bolnici. Zakaj me je tisti človek hotel ustreliti oziroma ubiti? Kaj sem mu naredila? Zakaj imam jaz vedno nesrečo? To so bila vprašanja, na katera nisem imela odgovora, odkar sem prišla sem.

''Gospodična Green?'', je rekla medicinska sestra, ko je vstopila v mojo sobo.
''Prosim, recite mi Emma.'', sem ji odgovorila z lažnim nasmeškom, saj sem bila od tistega strela v groznih bolečinah.
''Okej Emma, tvoja mama je prišla. Naj jo spustim noter, ali hočete raje počivati.'', me je vprašala.
''Ne, spustite jo noter.'', sem rekla.
Odložila sem kozarec soka, ko je mama že vstopila noter.
''Dobro jutro, ljubica.'', mi je rekla.
''Jutro.''
''Poslušaj, ne morem dolgo ostati, ker moram v službo. Prišla sem te samo pogledat, kako si. Prinesla sem ti tudi nekaj tvojih stvari, da ti ne bo dolgčas.'', je rekla mama, ko mi je podajala torbo.
''Zdaj pa moram iti. Se vidive jutri.'', je še dodala mama, ko je že hitela iz sobe.
Zavzdihnila sem. Želim si da bi imela vsaj nekaj časa zame. Ampak delo je seveda pomembnejše od mene. Odkar sva se preselili misli samo na delo. Delo, delo in še enkrat delo. Iz torbe sem vzela računalnik in šla poslušat pesmi.

--------------------------------------------------------------------

*hey hey!*
obvestilo: vem da je v tem trenutku ta zgodba čist normalna, a se bo že v naslednjih delih spremenilo v malo nadnaravno. Lahko povem samo da bo: pol-pol.

Lea xx
17. november 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg