Forum
u141220
u141220
Obstaja že veliko 1D ff-jev, a bom vseeno še jaz napisala enega. Ta bo malo drugačen, ker bodo 1D v zgodbo prišli malo kasneje, in ne bo eden tipičnih ff-jev, kjer 5 punc sreča 1D in se med seboj vsi zaljubijo... Potrudila se bom, da bo zgodba zanimiva, ker grejo tudi meni na živce nesmiselni in dolgočasni ff-ji. Ok, dovolj mojega nakladanja...
LET'S START
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
***Emily Charlotte Williams***
"Ljubica, pridi hitro dol, to moraš videti," je iz spodnjega nadstropja zavpila moja mama. Saj sem hvaležna za vso ljubezen, ki jo dobim od staršev, vendar jo je včasih preveč. Nisem razvajena, le starša se do mene obnašata, kot da sem 5-letni otrok in mi dajeta vzdevke, kot so: ljubica, srčica, miška, pikica,... Zaradi teh vzdevkov me je pred prijatelji sram. Stekla sem po stopnicah navzdol v kuhinjo:"Kaj?" sem vprašala mamo.
"Prišlo je pismo z Oxforda," je navdušeno rekla. Oh, končno! Ja, prijavila sem se na univerzo Oxford, kjer naj bi naslednje leto študirala novinarstvo. Rada bi postala znana novinarka in pisala članke v revijah, mogoče celo kdaj napisala knjigo, saj je pisanje edina stvar, za katero sem nadarjena. Ne znam peti, mogoče malo plešem, vendar ne v javnosti, pa tudi pred kamero se ne znajdem. No ja, nismo vsi za vse.
Mami sem kuverto kar iztrgala iz rok in jo odprla. Hitro sem prebrala, kar je bilo napisano:

Spoštovana gospodična Williams!
Sporočamo Vam, da smo prejeli Vašo prijavnico za študij na naši univerzi. Vendar, kot veste, so standardi na naši univerzi visoki in Vi jih na žalost ne dosegate. Zato smo Vam primorani sporočiti, da niste bili sprejeti na našo univerzo.
Lep pozdrav George Smith

NIsem sprejeta?! Ne dosegam standardov Oxfordske univerze? Kako'?! Ne bom šla v Anglijo študirat? Ne bom postala novinarka?
"Kaj piše dragoia?" je vprašala mama.
"Nisem sprejeta," sem rekla in zadrževala solze. Zdaj bom obtičala tu v butastem predmestju Pittsburga, se poročila s kakšnih bedakom in preživljala 5 otrok! Moje življenje se je v trenutku spremenilo v nočno moro.
Mama je kar obstala in buljila vame z odprtimi usti, ko se je streznila pa je rekla:"Mogoče se lahko prijaviš spet naslednje leto ali pa na kakšno drugo univerzo."
"Ne, Oxford so bile moje sanje in če letos ne dosegam standardov, jih nikoli ne bom," sem zajokala in stekla v svojo sobo. Ulegla sem se na posteljo in jokala... Svoje življenje sem si predstavljala drugače:letos bi končala srednjo šolo v Pittsburgu, nato odšla študirat novinarstvo na Oxford, postala bi odlična novinarka, si našla dobrega fanta in se kasneje z njim poročila. Sedaj pa bo moje življenje brezvezno in nesmiselno, životarila bom iz dneva v dan. Mogoče se ne bom niti poročila, saj sem glede fantov zelo nesamozavestna, nikoli še nisem imela fanta in si ga tudi nisem želela.
Ko sem izjokala vse solze sem šla v kopalico, si umila obraz in odšla dol. Oče je bil že doma in mama mu je očitno že povedala za pismo, saj me je samo objel in rekel:" Vse bo vredu srčica."
Vendar ne bo. Ljudje vedno pravijo, naj sledimo svojim sanjam. Kaj pa če sanj nimamo več, ker živimo v kruti realnosti, kjer se sanje uresničijo le lepim, sposobnim in taletiranim ljudem?
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Ok, vem da je malo krajši prvi del, vendar je to samo uvod. Upam da vam je všeč in da bo kdo sploh bral Obljubljam, da bo naslednji del daljši. Nadaljujem, ko dobim vsaj 1 next.
Sliko bom dala v naslednjem delu, ker trenutno ne dela :/

Boš bral/-a zgodbico?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

26. junij 2013
u97595
u97595
Neext!! Zlo dobr začetek..
26. junij 2013
u141220
u141220
jooj hvala fuuuuuuuuul sm vesela da mam usaj 1 bralko reeeeeees hvala!!!!
26. junij 2013
u97595
u97595
Ni problema.. Če želiš ti pomagam oglaševat..
26. junij 2013
u141220
u141220
ja prosim
26. junij 2013
u141586
u141586
next :3
26. junij 2013
neeeext
26. junij 2013
u141220
u141220
res vam useeeem hvala si nism misla, da bo sploh kdo bral.grem kr takoj pisat
hvala najboljše ste!!!
26. junij 2013
u141220
u141220
OK, za začetek še 1x hvala res ta next je posvečen Łušna** , ki je bila moja prva bralka ENJOY
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
***Emily Charlotte Williams***
Mama in oče sta me hotela razveseliti, vendar jima ni uspevalo. Bila sem res žalostna in potolažila sem se lahko le sama, a bom za to potrebovala nekaj časa. Ni mi jasno, kako si lahko nekateri ljudje na obraz nadenejo lažen nasmeh in se pretvajrajo , da so srečni, ko se jim zgodi nekaj groznega. Dan je hitro minil in ker res nisem imela česa početi, sem odšla spat že ob 21.30, a zaspati nisem mogla. V postelji sem tiho jokala in upala, da bom čimprej zaspala in sanjala kaj lepega ter vsaj za ta čas pozabila, kako je življenje žalostno. Bo moje življenje od sedaj naprej takšno? Bom životarila skozi dneve in se veselila noči, ker bom samo takrat pozabila na svoje resnično življenje?
Sredi razmišljanja sem zaspala...
Naslednje jutro sem se zbudila in se uredila, saj sem morala v šolo, ughhh sovražim ponedeljke. Oblekla sem si kratko majico, kavbojke in jakno ter vzela šolsko torbo in stekla po stopnicah v kuhinjo. Mama se mi je nasmehnila in mi dala na mizo zajtrk-jugurt s sadjem.
"Vem, da te je včerjašnje pismo prizadelo, vendar veš, vse je za nekaj dobro, mogoče boš našla drugo pot in vseeno postala novinarka," je vzpodbudno rekla. Ko bi lahko tudi sama tako pozitivno razmišljala...
Ko sem pojedla sem šla v šolo z avtobusom. Tam sem srečala prijateljice- Jessico, Ashley, Mio, Jane, Bello, Taylor in Anno. Bile so super prijateljice, skupaj smo preživele veliko časa, se smejale, nakupovale, opravljale,... Vendar si z nobeno od njih nisem bila res blizu, nisem jim zaupala vseh skrivnosti in čeprav sem jih imela rada, sem se včasih počutila, da ne spadam v njihovo družbo.
Kmalu je zazvonil šolski zvonec in odpravile smo se vsaka v svojo učilnico. Prvo šolsko uro sem imela biologijo in razumela nisem niti malo snovi saj sem boljša na družboslovnem področju. Ah, še 2 tedna, pa bo šole konec. Takrat me je prešinilo:"Kaj bo potem? Ko bo šole konec bodo počitnice. In po počitnicah? Če nisem spejeta na Oxford kam bom šla? Nočem se zaposliti kot čistilka in se tako preživljati do konca življenja! Čeprav so bile moje sanje študij na Oxfordu, moram sedaj pač najti drugo primerno šolo, na katero bom sprejeta." Iz razmišljanja me je predramil šolski zvonec, zato sem hitro pobrala stvari in stekla v matematično učilnico.
Ko se je pouk končal sem se poslovila od prijateljic in odšla domov kar peš.
Čez deset minut pešačenja sem bila že doma. Odklenila sem vrata, saj sta bila starša še v službi, torbo sem vrgla v kot in v hladilniku poiskala nekaj za pod zob. Domače naloge nismo imeli in se mi tudi učiti ni bilo treba, sem vzela vrečko čipsa, se vsedla pred TV in začela gledati brezvezne nadaljevanke, da sem pregnala dolgčas.
Kmalu sta iz službe prišla starša, mama je delala v nekem podjetju kot ekonomistka, oče pa je bil arhitekt. Povedala sem jima, da sem razmišljala o tem, da bi se mogoče vpisala na kakšno drugo univerzo. Mamin odgovor me je zelo presenetil...
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Upam, da vam je bil next všeč, zdej bom pa probala dat slike, če bojo delale, DRŽTE PESTI!in hvala da berete
1.)Kaj je rekla mama?
26. junij 2013
u87504
u87504
next
26. junij 2013
u141220
u141220
Emily Charlotte Williams:



Njene prijateljice:


26. junij 2013
u140555
u140555
- nevem
- neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext + nova bralka
26. junij 2013
u97595
u97595
Ohh hwala za posvečeni next! oglaševala sm kolkr sm loh..
26. junij 2013
u141220
u141220
hvala ti res
26. junij 2013
u97595
u97595
np.. če kej rabiš sam povej
26. junij 2013
u141220
u141220
Vem, da sm danes že 2x nextala, ampk jst sm tko fuuuul vesela, kr mam že 5 bralk, da bom še 1x nextala Aja ta next je posvečen vsem bralkam, hvala, ker berete radavasmam
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
***Emily Charlotte Williams***
Rekla je:"Veš, z očetom sva razmišljala, novinarka mora biti splošno razgledana in imeti mora veliko izkušenj, da ima o čem pisati. Zato bi si, če se strinjaš, lahko vzela 1 leto odmora, namesto, da bi se vpisala na univerzo, ki si je ne želiš zares. Medtem bi lahko potovala, kjerkoli si želiš, po Evropi, ZDA, Aziji, Afriki in dobila izkušnje. V nič te ne siliva, če si to želiš premisli, naslednje leto pa lahko spet poskusiš na Oxfordu.
Moja vedno preveč zaščitniška starša bi me spustila samo na potovanje po svetu?!
"Mama, misliš resno?" sem jo začudeno vprašala.
"Seveda ljubica, saj veš, da bi zate naredila vse in ko sva te gledala tako žalostno nama je bilo res hudo. No, kaj praviš?"
"Ne vem mama, moram razmisliti, saj ni treba, da odpotujem takoj, najprej moram končati šolo, to je čez 2 tedna in potem bom mogoče odšla v Evropo, vedno sem si želela tja. Vendar da bi čisto sama potovala po Evropi?"
"Zakaj ne povabiš s sabo prijateljice?"se je oglasil oče.
Po pravici povedano bi raje potovala sama, kot s katero od mojih prijateljic. Saj so super, vendar nanje se ne morem zares zanesti in jim zaupati.
"Ne vem oči, raje bi šla sama,"sem mu odgovorila.
"Premislila bom in ko se odločim vama povem. Prav?" sem rekla in odšla v svojo sobo.
Trenutno se mi ni dalo razmišljati, zato sem odprla laptop in se prijavila v Twitter. Opazila sem, da bodo 1D kmalu izdali novo pesemest Song Ever. Komaj čakam, njihove pesmi so res najboljše!!! Ja, tudi jaz sem directionerka in to res obsedena.
Malo sem še pogledala ostale twitte, pregledala novice na Facebook-u in reblogala nekaj slik na Tumblr-ju, ko nisem imela ničesar več za počet sem se šla v kopalnico stuširat in si umit lase, nato pa spat.
Ob 7.00 me je zbudila budilka in dobesedno zavalila sem se iz postelje na tla. Vstala sem, si umila zobe in se preoblekla v belo čipkasto majico, svetle kavbojke in bež balerinke ter odšla na zajtrk.
"Si kaj razmšljala o potovanju?" me je vprašala mama.
"Sem, a se ne morem odločiti," sem ji odgovorila ter vzela kos kruha z Nutello.
Pojedla sem in stekla iz hiše, saj je avtobusže čakal tam. Vsedla sem se na prazen sedež in na poti do šole brskala po telefonu.
V šoli sem na hitro pozdravila prijateljice in se odpravila v učilnico fizike(ta predmet res najbolj sovražim). Usedla sem sem na svoj stol in z mislimi odplavala proč. Razmišljala sem o maminem in očetovem predlogu. Mogoče pa bi morala iti, raje si vzamem prosto leto ter uživam in potujem, kot pa da se vpišem na univerzo, ki me ne zanima zares in potem celo življenje trpim posledice. Eno leto ni nič v primerjavi s celim življenjem. Šla bom, sem se odločila!
"Gospodična Williams, prosila bi vas, da med mojimi urami ne spite, sedaj pa mi odgovorite na vprašanje, že 10x sem vas vprašala, da mi razložite Newtonove zakone!" je osorno zavreščala profesorica Hestwick.
Oh, sovražim jo in njen dolgočasni predmet, sem si mislila ter rekla:"Ali nismo te snovi že zdavnaj končali?"
"Ja smo, zdaj ponavljamo snov celega leta in če bi med uro poslušali, bi to vedeli! No?"je zahreščala s svojim nadležnim glasom.
"Umm, no ja hmmm..."prekinil me je šolski zvonec. Hvala bogu sem si mislila, pobrala stvari ter stekla iz učilnice. Še 1 teden in pol, pa je nebom nikoli več videla sem si rekla sama zase.
Ob 14.00 se je pouk končal in odšla sem domov. Pojedla sem kosilo in pospravila za sabo, ravno ko sem končala je domov prišla mama.
"Razmislila sem in se odločila, da si vzamem leto odmora ter potujem po svetu," sem rekla. Mama me je objela in rekla:" Sem ti rekla, da bo vse vredu srčica."
Nasmehnila sem se in rekla:"No je mogoče pa res bo."
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Torej, upam, da vam je blo to poglavje všeč. mam še neki uprašanj za vas in prosim odgovorte:
1.) Ste pričakovale, da se bo to zgodilo?
2.) Kaj se bo dogajalo v naslednjih delih?
3.) Vam je zgodba všeč?Pribombe, pohvale, predlogi?Bi kaj spremenile?
4.) Vas moti če zdej ta 2 tedna šole preskočim in ne opisujem vsak dan posebej ker se preveč vleče in je potem zgodba dolgočasna?
Hvala, ker berete, LUV YA ALL :*****
26. junij 2013
1. Ja
2. To nam boš ti povedala :$
3.Men osebno fi je foool ušeč in kot si že sama povedala se razlikuje od tistih ff-jev k so kr neki (veš kere nislm ane??).. Veem nakladam jaa.. Ful zanimivo pišeš in tkoo naprej pa boš mela velik bralcev
4. Men (spet ta `men`.. ) bi blo bolš če bi preskočila jaa :$$

Enn ogromen NEXT iz moje strani! <3
P.S: Sorii k nakladam klee (seei že grem..)
26. junij 2013
u141220
u141220
POMEMBNO OBVESTILO EVERYBODY: komi zdej sm ugotovila, da sem se zatipkala u naslovu:moglo bi bit irresistible, ne pa irrestsible!!!!joooj kera budala!!se opravičujem
26. junij 2013
u141220
u141220
POMEMBNO OBVESTILO EVERYBODY: komi zdej sm ugotovila, da sem se zatipkala u naslovu:moglo bi bit irresistible, ne pa irrestsible!!!!joooj kera budala!!se opravičujem
26. junij 2013
u141220
u141220
POMEMBNO OBVESTILO EVERYBODY: komi zdej sm ugotovila, da sem se zatipkala u naslovu:moglo bi bit irresistible, ne pa irrestsible!!!!joooj kera budala!!se opravičujem
26. junij 2013
u141586
u141586
νєѕєℓα вι вℓα čє вι к∂σ вяαυ αℓι ρα ηєχтαυ:
http://www.igre123.com/forum/tema/you-don-t-know-you-re-beautiful/56997/
26. junij 2013
neeeeeeeeeext
26. junij 2013
u141220
u141220
Nextala bom spet jutri, ker sm danes itaq že 3x in me veseli, da vam je zgodba všeč, pa prosim odgovarjajte na uprašanja, ker bi rada vedla vaše mnenje se opravičujem zaradi naslova, sm uprašala admina, če ga lahko spremeni love ya xxxxxx
26. junij 2013
neeeeeeeeeeext
27. junij 2013
u97595
u97595
1. Ne.. Splooh?!
2. Mogoče bo tm ko bo šla na potovanje spoznala 1D ..
3. Men je ful ušečkr res hitr nextaš.. Sam veš kj bi te uprašala? Potem ko se šola začne.. Boš mela usak dan po trikrat zgodbo napisano? Mogoče bi zej za med počitnicami bli 3 potem pa proti koncu mogoče 2.. Tko js mislim..
4. Ja preskoči to šoloo!! Dovol jo mam zdej že skorj 15 dni in še dva mesca bodo moji možgani na 'off'
27. junij 2013
u141220
u141220
Evoooo, moje drage bralke(yaaaay že 7 vas je) next je tuki in posvečen je ~ThePikachuu~, ki je nova bralka in si je vzela čas in odgovorila na moja vprašanja
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
***Emily Charlotte Williams***
~ čez 10 dni ~
Končno je šole konec! Preživela sem srednjo šolo, saj ne morem verjeti. Na ta trenutek sem čakala 4 leta in čeprav nekateri pravijo, da bodo šolo pogrešali, je jaz ne bom niti najmanj. Ko se je proslava končala sem objela prijeteljice in se poslovila od njih. Hotele so, da bi šle skupaj na sladoled, a sem morala domov pripravit prtljago, ker jutri že odpotujem. Domov sem šla peš in od neučakanosti sem skoraj začela teči. Odklenila sem vrata, torbo vrgla v kot, iz kuhinje vzela banano in stekla po stopnicah navzgor.
Večino oblačil sem že imela v kovčku, noter sem spravila le še nekaj malenkosti in začela skakati po kovčku, da sem ga lahko zaprla. Končno mi je uspelo!
Zaslišala sem odpiranje vhodnih vrat in stekla dol, kjer je stala mama z škatlo pice. Čez nekaj minut je prišel domov še oče in skupaj smo pojedli.
"Se že veseliš ljubica?" me je vprašal oče.
"Ja, komaj čakam jutri zjutraj, da grem," sem odgovorila navdušeno.
"Naju ne boš nič pogrešala?" se je mama naredila užaljeno.
"Seveda vaju bom, najraje vaju imam, ker sta najboljša starša.
Ko sem pospravila svoj krožnik sem se šla stuširat in nato zgodaj spat, saj moram jutri vstati ob 5.00, ker letalo odleti ob 6.30. Seveda nisem zaspala pred polnočjo, kako bi lahko? Bi vi zaspali, če bi jutri potovali v New York? Komaj čakam, potem bom prepotovala še skoraj cele ZDA in nato Evropo! Nemorem verjeti, da se to res dogaja, najprej sem mislila, da bo moje življenje bedno, pa me poglejte zdaj!
Čez nekaj časa mi je končno uspelo zaspati, a ne za dolgo.
"Ljubice, hitro vstani, ura je že 6.00," me je predramil očkov glas.
Kar skočila sem iz postelje in s pogledom ošinila uro, bila je 5.00.
"Oči, veš kako si me prestrašil!" sem vzkliknila in stekla v kopalnico. Umila sem si zobe, obraz, se počesala in si spletla kito(isto kot je na njeni sliki zgoraj) ter se naličila.
Ko je bila ura že pol šest sem stekla v kuhinjo in hitro pojedl kos kruha z marmelado.
"Morali bi že iti na letališče, da ne zamudiš letal,"a je rekla mama.
"Ja, gremo, hitro," sem zavpila, pograbila kovčke in stekla v avto.
Čez 15 minut smo že bili na letališču. Bila sem zelo v znemirjena in komaj sem sedela na stolu. Čez nekaj minut, ki so se vlekle kot ure sem iz zvočnikov za slišala:" Potnike za New York pozivamo k vhodu 12!"
V slovo sem hitro objela mamo in očeta ter stekla do vhoda. Stevardesi sem dala vozovnico in ta mi je pokimala, ne da bi jo sploh dobro pogledala. Hitro sem se vsedla na svoj sedež in se pripela. Nato sem si dala slušalke v ušesa in nisem slišala ničesar več, kar je po zvočniku govoril pilot. Saj ni pomembno, kmalu bom v New Yorku.
"One way, or another, i'm gonna find ya, i'm gonna getcha getcha getcha getcha, one way, or another..."sem si prepevala in razmišljala o One Direction. Ali niso popolni?
Sredi razmišljanja sem zaspala in ko sem se zbudila mi je stevardesa nakazala, naj si snamem slušalke.
"Spoštovani potniki, privežite se, saj bomo kmalu pristali! Dobrodošli v Avstraliji!" je rekel pilot. Čakaj, Avstraliji? Kako je to mogoče? Ali sanjam? Vkrcala sem se na napačno letalo! Kako sem lahko zgrešila vhod? Ali mi stevardesa tega ni mogla povedati? Saj ni niti dobro pogledala vozovnice, nič čudnega! Odpustiti bi jo morali! Kaj bom naredila zdaj?
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
No? Aja Łušna** , zdej med počitnicami se bom potrudla čim več nextat , ko bo šola pa bom vidla, mogoče u septembru več potem pa parkrat na teden. Ampak ne skrbet, vsaj 2x na teden bo next.
1.) Kaj se bo zgodilo?
2.) Pripombe, pohvale, predlogi?
Hvala, ker berete, naslednji next bo okoli 11-ih, RADA VAS MAM
27. junij 2013
neeeeeeeeeeeeext
27. junij 2013
u141220
u141220
Upam, da nism preveč zahtevna, sam bi rada vsaj še 2 nexta, predn nadaljujem, ker se mi zdi, da sploh noben ne bere in potem nism smisla pisat
27. junij 2013
next
27. junij 2013
u141220
u141220
še vsaj 1 next pa bom začela pisat
27. junij 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg