Forum
u155957
u155957
AUTHOR´S NOTE:
*NUJNO*
hoj, guys :3
sam hočm vam povedat, da bodte potrpežljivi. ker se nč ne dogaja prehitr, sploh pa nej vas opozorim, da če ste pršli sm zato, da boste bral pocukrano, (ali) erotično (če kdo ne ve: erotika je pač dost spolnih stvari in bla bla) se raj spraute brt drugo zgodbo. zgodba bo realna in včasih tut ZLO kruta. tuki ne bo vampirjev, angelov al pa vil. če zgodbe ne boš razumel na začetku... dej si čs. dej men čs. dej zgodbi čs. ker bo potem vse jasno, ok?
upam, da boste užival c:
p.s.: če so kšne slovnične oz. kkšne druge težave, mi oprostite.
+TUT ČE NISI FAN OD 1D, al ti pa sploh niso všeč, zgodba je še vedno primerna, ker sta (niall & harry) tuki posameznika, k nista slavna al kokr kol.
♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡
1. POGLAVJE, 1. DEL

*We all have demons inside us, but not all of us meet them*

Hodniki šole so bili - kot ponavadi - napolnjeni s mrgolečimi študenti, ki so se prerivali skozi odprta vrata jedilnice. Večinoma sem, čeprav lačna, čakala, da se gneča porazdeli v jedilnico, a tokrat sem si želela le steči med njih in si pridobiti dobro mesto. A bilo je pravzaprav nemogoče. Proti njim sem tako nemočna in če bi le poskusila, bi končala na tleh s počeno ustnico, zlomljeno roko in po možnosti še s čim. Verjetno sem bila ena najprijazneših in tihih oseb na celi šoli. Saj ne, da bi si želela biti tako prijazna, ali tako tiha. Poleg tega pa si ne želim družbe kakšnih bogatih krav ali športnih debilov. Niso moj tip. Mislim, saj sploh nimam tipa, ki mi je všeč.
"Alex Destiny," Barbara se nasloni na mojo ramo in iz ust zane spuščati zvoke, katere na žalost ne znam opisati.
"Samo Alex." jo tiho popravim. "Seveda," zavzdihne. "Samo Alex."
"Kaj hočeš od mene?" zamrmram in se rahlo odmaknem, a ona, kakor priklenjena ostane na svojem metu, še vedno naslonjena na mojo ramo.
"Emma. Ne more delati projekta. Ne s tabo. Zato si dobila drugega pomagača."
Zavijem z očmi. "Izpljuni že. Kdo je?" "Marcel." Nasmešek na njenem obrazu izgine in zaskrbljeno me pogleda. "Kakorkoli." zamomljam.
"Daj no, Alex, Marcel je res prisrčen fant-" "Barbara!" zakričim. Ne glede na to, kako glasno bi kričala, množice ne bi nikoli preglasila. "Briga me, kako prisrčen je, ne morem delati z njim."
"Zakaj ne?"
"Fant je in dobro veš, kako se Niall sooča s fanti."
Zavzdihne. "Daj mu priložnost, da sploh spozna Marcela. Zaupaj mi."
"Zaupam naj ti? S čim si si prislužila moje zaupanje? S tem, da si vsak večer podrla mojega brata, nato pa popolnoma pozabila nanj? Poglej, Barbara, nočem biti nesramna, a res te ne maram. In ne zaupam ti. Z drugimi besedami, sovražim te. "

"Ljubica, kako je bilo v šoli?" Njegove roke zdrsijo po mojem telesu do pasu. "Nisem ravno prepričana, če te res zanima. Nikoli te ne." hladno zamrmram.
"Tokrat me resnično, saj je tvoje razpoloženje iz minute v minuto slabše." Lahko sem čutila, kako se njegova topla sapa ustavlja ob mojem vratu in kako njegove dlani še vedno ležijo na mojih bokih.
"Če me boš zares poslušal in ne boš kričal, še preden končam," Obrnem se in ga pogledam. "Ti mogoče povem, kaj se je zgodilo."
Zavzdihne. Skomigne. Spusti pogled in nemirno zamrmra nekaj v zvezi z "v redu".
"Emma - kot odlična prijateljica - noče biti več moja partnerica pri projektu pisateljev. In tako je njen nadomestek Marcel. Saj veš, kdo je to, kajne?"
Odkima, a vedela sem, da mu je jasno, kdo je. Bil je njegova prejšnja žrtev, njegov sovražnik, a moja edina izbira.
"Alex, ne moreš biti-" "Niall, nisem zaljubljena vanj ali kakorkoli." ga prekinem. "Le projekt je. Prosim. Zadnje leto mojega šolanja je in iz srca te prosim, da pustiš Marcela pri miru."
Ponovno strese z glavo. "Ne, ne, ne, ljubica."
Grdo ga pogledam in njegove dlani odmaknem s svojega telesa. "Niall, preprozno je za tvoje brezvezne ideje o tem, s kom se lahko družim in s kom se ne. Jutri bom ostala v šoli dalj časa, če ne želiš, da Marcel pride k nama. Lahko noč," Stegnila sem se k njemu in ga poljubila.

Ljubila sem ga in še vedno ga. Moj vse je, a nisem njegova lastnina. Navadila sem se biti tista, ki uboga in ne tista, ki daje navodila. Ves čas mi je visel nad glavo in govoril, kaj naj delam. Sita sem ga. Ljubim ga, a ob enem ga neizmerno sovražim. Misli, da sem srečna v njegovem objemu, a nisem. Misli, da uživam v trpečem seksu, a ne. Le kdo bi užival v nečem, v kar je prisiljen? Pravzaprav je bila moja sreča le ukaz mojega psiho fanta. In včasih je le mentalno prizadet fant, ki ga ljubiš dovolj, da se tvoj svet zruši.

♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡
hello, there again ^_^
am... torej, kako se vam zdi? (še enkrat vam rečem) PROSIM bodte potrpežljivi. hvala.
c:
07. januar 2014
gul zakon začete
neeeeeeeeeeeext!
07. januar 2014
uaaaaau :3 men se zdi ful uredu, ker je drugačna od ostalih...
neeeeeeeeext c:
07. januar 2014
next
07. januar 2014
O motherfucking goshh *OOOO**
NEEEEXXXTTGG
07. januar 2014
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
07. januar 2014
nextttttttttttttttttttttttttt
08. januar 2014
Aaaaaaaaaaaaaaaaaaa ful zakonnnn!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
08. januar 2014
Nextttttttttt
08. januar 2014
u147737
u147737
I love this story *_________* Neeeeeeeeeeeeeeext cimprej!!!!!!!!
09. januar 2014
u153451
u153451
waaaaaaaaaaa *______*
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
09. januar 2014
veš da si mi res idejo vkradla? . mislim, včeraj sem si že začela vse pisat! . in res xđ. si pa boljša pisatlca od mene, tak da kr izvoli pisat <3333
neeeeexxxxtttt <33
09. januar 2014
u100749
u100749
neext<33
09. januar 2014
u155895
u155895
neeeeeeeeeeeeeeeeext
09. januar 2014
u142227
u142227
Waw *_____________* neeeeeeeeeeeeeext
09. januar 2014
Woooow *o*
NEEEEEZXXXTTTTTTTTT!!
09. januar 2014
u130737
u130737
Omfg, I'm screaming *OOOOOOOOOOOOOOOOOO*
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT!!
09. januar 2014
khm... waaaaaaaaaaaaaaaaaaw *__* resno, kk ti rata tok popouno pisat *O* resno one biiih NEEEEEEEEEEEEEXXXXXXXXTTTTTT!!!!!!!!
09. januar 2014
biiig*
09. januar 2014
ѕυρєя zgσ∂вιcα! кαя тαкσ ηαρяєנ... ηєχт!!! ●ℓσℓ●
09. januar 2014
neext
10. januar 2014
neeeeeeext
10. januar 2014
neeeeeeeeeeeeeeeexxxttttt!!!!!
10. januar 2014
u28319
u28319
Neeeeeeeext:3
11. januar 2014
next
11. januar 2014
neeeeeeeeeeeeeeext!
11. januar 2014
u155957
u155957
hvala usem za branje, ju3 verjetno dobite next, če pa ne, pa kasnej <3
11. januar 2014
Jeeeeeeeeeeeej!!!
11. januar 2014
u161994
u161994
neeeeeeeekšštt
12. januar 2014
u155957
u155957
1. POGLAVJE, 2. DEL

*We are all murderers, look how are we killing ourselves*

"Zajtrk sem ti pustil na mizi," zamrmra in z prsi podrsi po mojem licu. Odmaknem se njegovi dlani, ki poskuša zajeti pramene mojih las. "Jedla bom na poti v šolo."
Za trenutek obležim v postelji.
"Alex," Moj pogled pade na Nialla. "Ljubim te." zašepeta. Pogoltnem zalogaj sline.
"Tudi jaz tebe, ljubček." Vstanem in preprečim njegovim ustnicam, da bi se pribljižale mojim.
Pogleda niti pomislil ni odmakniti, zato je samo zrl vame. Nikoli nisem razumela, zakaj me tako gleda. Njegove oči so tako brezizrazne, čeprav njegove ustnice tako poželjujoče.
Bala sem se. Bala sem se, da ga bom nekega dne zapustila. Nehala ga bom ljubiti, na način, kot sem ga nekoč. Njegove napake nič več ne bom spregledovala. Nehala bom biti naivna. Nehala se bom skrivati za svojim nasmehom. Nekega dne bom našla nekoga, ki bo iz moje tišine privlekel glas, iz mojega joka nasmeh, iz moje žalosti srečo. In Niall? Niall bo obtičal v svojem svetu, iz katerega ga trenutno rešujem. A kaj, ko me ne bo več? Nikogar ne bo imel. Niti najmanjša sapica se ga ne bo dotaknila, niti najkrajša beseda mu ne bo prelila ušesa. Bil bo sam. In jaz bom tista, ki bo kriva.
Ujetnica sem. Ujetnica njegovih prekletih misli. Kako lahko torej večni ujetnik pobegne? Samemu mu nikoli ne bo uspelo. Pomoč. Le še en človek je potreben in celica bo postala prazna.

Ni bilo težko opaziti prevelika očala in rjavo-oranžne hlače z dodatkom starega puloverja. Marcel, pomislim in kotiček ustnic se mi prevesi v nasmešek.
Moje misli prekine glasno kričanje mojega imena.
"Alex," Emma ponovno zahlasta z zrakom. "Končno sem te našla. Ti je Barbara povedala? Res mi je žal, a Rob je priznal, da sem mu všeč in le kdo bi lahko zavrnil tako megačudovitolepega fanta, kajne?"
Zavijem z očmi. Ponovno njene brez-logike besede, ki jih uporablja prepogostokrat, poleg tega pa govori prehitro za 80% populacije naše šole.
"Sem slišala in super, končno nov fant, sem že mislila, da si si vzela oddih za tri dni."
Zasmeje se. Krava. "Hvala, Alexis, super si-" "Alex sem." jo prekinem.
"Kakorkoli, se vidiva kasneje?" Vprašljivo se zazre vame.
Skomignem. Upam da ne, pomislim. "Mogoče, a z Niallom nameravava preostanek dneva preživeti skupaj." Mislim, kako lahko sploh kdo verjame mojim neverjetnim lažem? Vsi poznajo mentalno prizadetega človeka, ki jim je pred leti razbijal glave in jih potiskal ob hladna tla, in prav močno dvomim, da so nanj pozabili.
Trajalo je še nekaj minut, da sem Emmo spravila iz mojega objema. In ko sem jo, sem lahko končno zadihala, saj te punca objame tako, da ti pokrije usta, nos pa pritisne v svojo ramo in ti s tem onemogoči dihanje. Zanima me, koliko ljudje je že skoraj umrlo v njenem objemu. Sliši se romantično - umrl je v njenem objemu -, a v resnici je njen objem kakor pekel in nasploh ne vem, kdo jo še objema dan danes.

"Hej," Vsedem se poleg Marcela. Dvigne pogled. "Oprosti ker zamujam, a Emma me je-"
"Vem, videl sem." me prekine. Rahlo se nasmehne. Prav težko je bilo ugotoviti, ali ima fant dejansko tako velike oči, ali so za to dejanje kriva njegova očala, a v vsakem primeru je izgledal zelo utrujen. Podočnjaki so kakor čajne vrečke visele pod njegovimi očmi in očala, ki si je nadel, so opaznost samo še bolj povečale. Pogled mi je zdrsel na zvezke pred njim.
"Biologija, kaj?" Vrnem mu nasmešek. "Ja," zamrmra. "Človeško telo je precej zakomplicirana stvar."
"Oh, in," Pogoltnem slino. "Moje ime je Alex Destiny Marvel."
Zasmeje se. "Le kdo te ne pozna, Alex. Tvoj fant je pobil skoraj petdeset odstotkov učencev na tej šoli."
"Ni jih pobil-" "Vem, Alex." me še vedno v smehu prekine. A njegov smeh je bil tako ponarejen, da bi bile še umetne prsi bolj prave.
Iz torbe izbrskam kup papirjev in jih vržem na mizo. "Torej, kje začneva?"
"Resno?" zamomlja in me pogleda. "Kaj?"
"Vse pisatelje si izbrskala na internetu in jih skopirala? Alex, pretiravala si-"
"Niso vsi, le najboljši - John Green, J. K. Rowling-" ga odrežem, a fant me prekine sredi naštevanja pisateljev.
"John Green, resno? Nisem vedel, da ga kdo - poleg mene - sploh še pozna. Glede na to, kako zajebana je naša generacija, sem močno dvomil, da kdo sploh še ve, kaj so knjige." Prhnem. "Bodi moj Will in bila bom tvoja Jane,"
Zazre se vame in njegovo nenehno gledanje je postajalo vedno bolj neugodno. Nisem želela pretiravati glede humorja, a verjetno sem šla predaleč. Will in Jane sta bila najprej le prijatelja, nato boljša prijatelja in nato se je William zaljubil vanjo in prav tako se je ona vanj in tako sta bila zaljubljena eden v drugega, omamljena od ljubezni.
"Od zdaj naprej mi lahko rečeš kar William Grayson." odvrne.
"Whoa, Marcel, nisem mislila resno, a ti si vsekakor prepričan v to, da bom tvoja Jane. In naj te opomnim, fanta imam." zamomljam.
"Tudi Jane je imela egoističnega kretena, kateri se je imel za njenega fanta."
V meni je zavrelo. "Marcel, ne potrebujem tvojih komentarjev glede Nialla. Nisem tvoja Jane, kar naj ti bo jasno, in ti nisi moj Will, kar naj ti bo še jasnejše."
"Destiny-" "Te mogoče jaz kličem Harry?" ga hladno odrežem.
"Ne, ampak me lahko prosim poslušaš?"
"Odvisno," odvrnem.
"Prav." Dlani stisne v pest. "Lahko začneva še enkrat?" Stegne roko.
"Alex Destiny, tvoja nova asistentka pri projektu." nejevoljno zamrmram, medtem ko mu stiskam roko.
"Marcel Harry Styles, tvoj novi Augustus Waters."
Zavijem z očmi. "Zadovoljila se bom s tem, da nikoli ne bom imela svojo različico Augustusa, a lepo je slišati, da se trudiš biti moj prijatelj - prav ti bo prišlo."
Nasmehnil se je. "Mislil sem, da sva že prijatelja, glede na to, da sva se v dveh minutah skregala in se nato ponovno predstavila,"
Njegov nasmeh, njegov način govora, njegovo nenavadno obnašanje me je popolnoma osvojilo. Lahko rečem, da ni imel namena osvajati, a popolnoma sem se utopila v morje njegovih besed. Imel je prav - prekleto hitro sva se zbljižala in nenadno sva postala prijatelja. Pa sva tudi Jane in Will? Mislim, da ne.
..............................................................................................................

kako se vam zdi?
+ jane in william sta iz knjige Will Grayson, Will Grayson (pisatelj: John Green), augustus waters pa je iz knjige The fault in our stars (John Green) ful se vam splača prebrt use johnove knjige ker so fuul dobre:3
12. januar 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg