Forum
Ariela Stone
Ariela Stone
Pozdravljeni!

Sem Rose girl in po moji prvi zgodbici (Padla ljubezen) sem se odločila, da je čas za novo. Ideja ni moja, zgodbica je last keep calm girl, ki je ustvarila super temo <3 ideas for stories <3! Če potrebujete kašen navdih kar obiščite to temo! https://www.igre123.com/forum/tema/in-lt-3-ideas-for-stories-in-lt-3/190702/

Zgodbo pripoveduje 16 letna najstnica Rebeca, ki ima v življenju grozne težave. Živi v sirotišnici, nima prijateljev, nihče je nemara. A nekega dne se vse spremeni, ko Rebeca odkrije ogledalo. Zaljubi se, dobi nenavadno prijateljico in končno postane srečna. A zaradi ene same zamere se njen vsakdan spremeni v nočno moro, s katero se bo morala spopasti sama….



Prolog pride kmalu!
02. avgust 2017
Next, komaj cakam zacetek
02. avgust 2017
Ariela Stone
Ariela Stone
PROLOG:

Bližala se je zima in morje je nemirno valovalo. Anine hladne roke sem zavila s šalom in skupaj sva sedli na klopco. Mimo naju so se sprehajali ljudje in nergali nad neznosnim mrazom. Ana se je stisnila k meni in pomislila sem, da bo znova zaspala. Bleda luna je osvetljevala nebo in spet je pihal hladen veter. »babi ali čarovnija zares obstaja?« Ana mi je zlezla na krilo in zrla v mesečino. »seveda obstaja, samo verjeti moraš.« Ana se je znova ozrla proti meni in rekla: » mama je rekla, da si ti doživela veliko čarovnije« nasmehnila sem se. »Bi rada slišala zgodbo?« Ana je navdušeno stekla nazaj proti hiši. V njeni sobici je bilo prijetno toplo in pravi kraj za začetek neobičajne zgodbe.
02. avgust 2017
Next
02. avgust 2017
Ariela Stone
Ariela Stone
Hvala za prvi Next
02. avgust 2017
Next+nova bralka
ps: full so mi všeč take zgodbe, ko kdo pripoveduje. Komaj čakam nov Next!!!!
03. avgust 2017
Ariela Stone
Ariela Stone
Hvalaaa ,prvi del prihaja ....
03. avgust 2017
Jej!!!!
03. avgust 2017
Ariela Stone
Ariela Stone

(Posvečeno: keep calm girl in LoveDogs <3)



Chapter 1

Leto 1969

Bil je navaden šolski dan, pust kot vedno. Listje je odpadalo iz dreves in se usidralo na potki. Proti šoli, srednje visoki, sivi stavbi, ki je stala v samem središču mesta Wallander se je vila gruča še rahlo opitih dijakov, ki so se zaradi močnih migren še komaj držali pokonci. Ves trušč se je nato preselil še na hodnike in v razrede. Zaradi vsega trušča in glasnega direndaja v 3.b razredu zvonca sploh ni bilo slišati. Zaradi razvnetega pripovedovanja o tem kako in kje je potekala včerajšnja zabava večina ni slišala kako je v razred stopila še ena dijakinja Rebeca Swan. Dekle tihe in mirne narave se je poskušalo zriniti mimo gruče ostalih deklet, ki so vztrajno tiščale glave skupaj in si šepetale. »Poglej kakšna je, ah oblečena je kot navadna cipa!« hihitale so se kot, da je v razred stopil klovn in ne navadna učenka. »In poglej njene lase, saj izgleda kot strašilo! Mogoče je njivo zamenjala za šolo!« to je sprožilo val posmeha po vsem razredu. Rebeca vajena posmeha se je osramočena sesedla za mizo v prvi vrsti. Živžav in nemir v učilnici se je vsaj malce umiril s prihodom koščenega in sivega profesorja, brezbarvnih oči in sivih las. Ko je prišel pred mizo se je nekaj trenutkov bolj prestrašeno oziral po razredu nato pa treščil beležko na mizo. Dijaki in dijakinje, ki so vstali so se počasi in malomarno spustili nazaj na svoje sedeže in se znova začeli pogovarjati. »Danes je…« je spregovoril profesor togo, ko se je usedel na stol in odprl beležko. »…. Ponedeljek, četrti april, leta tisoč devetsto devetinpetdeset« se je nekdo s posmehom vred oglasil iz zadnje klopi. Profesor je mislil nekaj dodati, a se je zadržal. Namesto tega je prosil Rebeco, naj mu pokaže zvezek. Rebeca je pograbila zvezek, stopila iz klopi in položila zvezek na mizo. »Čudno, da je v tem razredu sploh še kdo, ki ve kaj se spodobi« je rekel profesor pikro in začel listati po zvezku. Nato je začel na tablo pisati zapletene formule in enačbe, tako, da je razred znova padel v klepet. Sanja iz druge klopi je začela sosedi Moniki razlagati o enodnevnem izletu v Benetke, medtem, ko sta v zadnji klopi Dare in Miha zabavala ostale. Edino Rebeca se ni niti enkrat nasmehnila. Negibno je sedela in strmela proti profesorju. »Neumna piflarka« je priletelo iz zadnje klopi. Zagotovo je bila Mija, je pomislila Rebeca. Vsakdo je komaj čakal, da ji zagreni življenje. Kmalu se je zaslišalo tenko zvonjenje po vsej učilnici. Profesor je nejevoljno sopihal, ko so se dijaki pognali skozi vrata. Rebeca je po navadi zadnja odšla iz učilnice, saj se je ponudila, da bo brisala tablo. Samo želela se je izogniti ostalim na poti proti domu. Domu. Sirotišnici, ki zagotovo ni bila prijeten dom. K sreči je bila blizu šole in tretja največja stavba v mestu, zato je ni bilo težko zgrešiti. Bila je še bolj pusta in siva kot šola. V njej so bivali težavni in zagrenjeni otroci, ki so Rebeci težili življenje. Ko se je prepričala, da so vsi njeni sošolci odšli iz šole je pograbila torbo in pohitela, saj ni želela zamuditi. Samo čakala je dan, ko bo za vedno zapustila mesto Wallander.
03. avgust 2017
Hvala za posvečen Next!
03. avgust 2017
zanimiv zacetek + hvala za posvecen nextt
Next
03. avgust 2017
Ariela Stone
Ariela Stone
Slike:

Rebeca:


Monika in Sanja:


Mija:


Dare in Miha:
08. avgust 2017
Ariela Stone
Ariela Stone
Del mesta Wallander:
08. avgust 2017
Next
08. avgust 2017
Ariela Stone
Ariela Stone
Chapter 2

" Rebeca! Rebeca! Spet zamujaš!" glas se je razlezel po vsej dvorani. Rebeca je vsa sopihajoča prihitela v ogromno sobo, ki je zavzemala skoraj celotno spodnjo nadstropje sirotišnice. Obrisala si je od gobe umazane roke in si popravljala obleko. Vedela je, da bo gospa jezna. " Kje si se spet potikala?!" Rebeca je bila ponavadi bolj pogumna, a danes je bila gospa še bolj jezna. " jaz, v šoli sem bila in brisala sem tablo" glas je trepetal. " ah moja ljubica Sofia ima zasebnega učitelja in nikoli ne zamudi." Rebeca je Sofio videla le enkrat na slavnostnem kosilu ob odprtju sirotišnice. " zdaj pa se takoj poberi v sobo in, če spet zamudiš bo sledila kazen! " Rebeca je jezno odvihrala na hodnik. Gospa Smith in njena hčerka Sofia živita v razkošnem stanovanju zraven sirotišnice. Obe sta zelo gospodovalni in razvajeni. Prejšnji lastnik, Sofiin stric je umrl nenadne smrti in še zdaj še šušlja, da naj bi ga ubila lastna sestra, gospa Smith, da bi prišla do sirotišnice. In to se je tudi zgodilo. Rebecina soba je bila v drugem nadstropju. Bila je stara in imela je vonj po zatohlem. Prvič je v sobo vstopila pred 15 leti. Takrat je imela še sostanovalko Ano, ki je pred letom dni naredila samomor. Ana je bila edina, ki je Rebeco razumela. Imeli sta podobne težave in življenje. Rebeca je torbo leno zabrisala v kot in se sesedla za mizo. Skozi okno, ki je bilo odkar je Ana naredila samomor le še majhna linica je opazovala dijake, ki so odhajali iz šole. Nenadoma je nekdo potrkal po vratih. To se ni dogajalo pogosto. Vstopil je čokat in majhen moški z gostimi brki. "Rebeca Swan, čakajo te v dvorani." Rebeca je leno vstala in sledila moškemu. To se ji ni zgodilo še nikoli. Ko je prišla v dvorano je zagledala gospo Smith, ki je sedela na svojem običajnem sedežu pred njo pa sta stala dekle in fant, ki ju Rebeca ni poznala. " Rebeca to sta Olivia in Dean Fors. Olivia se bo za nekaj časa namestila v tvojo sobo, zato se boš ti preselila na podstrešje. " Rebeca je otrpnila. Podstrešje je najbolj grozen prostor v sirotišnici. Govori se, da se ponoči tam slišijo grozni zvoki in, da se tam podijo podgane. Brez besed je Rebeca odvihrala nazaj proti sobi. Pograbila je torbo in iz predala zgrabila svoje obleke. Jezna je odšla iz sobe in se zaletela v fanta. Ugotovila je, da je bil Dean. "oprosti, nisem se hotel zaleteti vate, ti si Rebeca, kajne? " očitno je zgovoren, je pomislila Rebeca. "Da, Rebeca sem. Oprosti mudi se mi. Saj veš, da se morem preseliti na podstrešje." Dean se je nasmehnil. " to pa ni dobro kajne? Se vidiva." Rebeca se je nasmehnila. Končno je spoznala nekoga prijaznega in dobrega.
09. avgust 2017
Ariela Stone
Ariela Stone
Sofia
Chapter

Gospa Smith:


Olivia:
09. avgust 2017
Ariela Stone
Ariela Stone
Dean:
09. avgust 2017
Next +nova bralka
full dobra zgodba
09. avgust 2017
Ariela Stone
Ariela Stone
Hvala *AMI* za Next in spodbudne besede! Še kakšen Next?
09. avgust 2017
Next + nova bralka
zgodbica je ful dobra upam da bo kaml Next
10. avgust 2017
Ariela Stone
Ariela Stone
Hvalaaa nadaljevanje bo prišlo jutri
10. avgust 2017
Ariela Stone
Ariela Stone
Danes pride nov del!
14. avgust 2017
Ariela Stone
Ariela Stone
Evo novi del!

Chapter 3

Pot na podstrešje je bila za Rebeco težja, kot je sprva mislila. Škripajoče stopnice so jo utrujale in prašne deske so ji solzile oči. Razgled na podstrešju ni bil ravno privlačen, kar pa je Rebeca že pričakovala. Vse povsod je bila nametana krama, okna so bila zamazana in v strehi so bile luknje. Krasno, je pomislila. Bilo je stokrat huje, kot v njeni prejšnji sobi. Stvari je odložila na posteljo, ki je bila še najbolj čista stvar. Razgledala se je. Kje je miza, da se bo učila? Vedela je, da jo gospa Smith ne prenese, a, da jo tako sovraži pa si ni mislila. In kje je kopalnica? Bo morala res dve nadstropji nižje v skupno kopalnico? Nenadoma se je zaslišal tenek zven. Rebeca je vedela kaj je to. To je znak za večerjo. Poravnala si je obleko in to je bila zadnja stvar, ki jo je naredila preden je stopila iz podstrešja. Ko je hodila po stopnicah je razmišljala ali bosta na večerji tudi Dean in Olivia. V dvorani se je gnetlo otrok, ki so želeli zasesti svoje mesto. Rebeca je sedela pri zadnji mizi, med Saro in Petrom. Sara je bila tiha, suha prekla, ki ni nikoli niti pisnila, tudi, če je bila kaj kriva. Peter je bil eden najbolj požeruških fantov, ki jih je Rebeca kdaj videla. Pojedel je vse kar mu je prišlo na krožnik. Ob njem ji je že neštetokrat minil apetit. Ko se je zrinila med gručo otrok je od daleč opazila, da je njena miza že polna. Sesedla se je na svoje običajno mesto. »Večerja se je začela. V vrstah tako kot po navadi se zvrstite do lonca, kjer vam bo naša prijazna Magda razdelila okusen golaž. Po mojem ga še prašiči ne bi jedli.« smeh gospe Smith je odmeval po dvorani. Ko si zagledal Magdo ti je zares minil apetit. Majhna sključena postava, posuta s gnidami in mozolji se sklanja nad lonec in s smehom kaže svoje gnile zobe. Ko se je njena miza bližala temu, da bo dobila večerjo je Rebeca zagledala Olivio in Deana. Njun obraz je bil zelen, ko sta zrla v lonec poln neokusne brozge. Ko sta se vračala sta jo tudi ona dva opazila. Olivia je se je spačila nad krožnikom, Dean pa je z ustnicami oblikoval: »Kaj je to?« v pol smehu je skomignila. Ko je sedla nazaj za mizo se je tudi sama vprašala kaj je to. V krožniku so plavali nenavadni deli za katere nihče ni vedel kaj so. Po navadi so jedli golaže in enolončnice. Nihče ni vedel s čem bo presenetila Magda. Peter je z užitkom pospravil svojo porcijo in ravno, ko je želel iti po še ga je Rebeca ustavila. »Prosim pojej moje.« Petru so se zasvetile oči. Brez zadržka je planil še na Rebecino porcijo in kmalu ni bilo na krožniku ničesar več. Bila je srečna, ko je bilo večerje konec in so se morali vrniti v sobe. Hodila je po hodniku, ko jo je za ramo prijela neznana roka…
14. avgust 2017
Ariela Stone
Ariela Stone
Rabim nekaj nextov za nadaljevanje.
Vesela bi bila vsakega komentarja!
14. avgust 2017
Ariela Stone
Ariela Stone
Slike:

Sara:

Magda:


Od Petra sliko dam jutri!
14. avgust 2017
nnneeeexxxtttt ful dobr in zanimivo pa me prav zanima kdo jo je prijel za ramo
14. avgust 2017
Next. cim prej nadaljuj. mi je pa ful.usec da se.dogaja v preteklosti c:
14. avgust 2017
Next
to je full ql zgodba
Next Next Next
16. avgust 2017
Ariela Stone
Ariela Stone
Evo novi del!

Chapter 4

Sunkovito se je obrnila. Bil je Dean. »O bog, prestrašil si me!« tokrat je ona začela. Dean se je nasmehnil. »Nisem te hotel. Ali je vedno taka neužitna večerja?« skremžil se je. »Ja, po navadi je.« je odgovorila.»In kako se imaš na podstrešju?« zdaj se je spačila Rebeca. »Slabo, mislim grozno. Vse je tako staro in umazano.« ni bila navajena godrnjati zato je utihnila. Po hodniku so se zaslišali koraki. Nekdo se jima je približeval. Stala sta kot vkopana, ko se je pred njima pojavila Sofia. Rebeca je zavzdihnila. Vedela je, da jo bo obmetavala s žaljivkami, ona pa ji ne bo smela nič reči. »O Rebeca, tako dolgo se že nisva videli. Mislila sem, da si v umobolnici po tem, ko se je nesrečna Ana vrgla z okna. In kako gre v šoli? Slišala sem, da te imajo za navadno kmetico, ki ima pri matematiki tri cveke.« zlobno se je nasmehnila. Rebeca se je spomnila, da sta Mija in Sofia prijateljici. Seveda ji je krava vse izblebetala. Dean se je začudeno oziral od ene do druge. Sofia se je pomaknila bliže Deanu. Njene oči so poželjivo gledale. Rebeca je dobro poznala ta pogled. »Ti si zagotovo ta novi, kajne?«, Dean je negotovo prikimal, » Jaz sem Sofia, tukaj sem skoraj glavna. Gospa Smith je moja mama.« Dean je deloval presenečen, a se je kljub temu nasmehnil. Rebeca je prhnila. Ona glavna? Sofia jo je prestrelila s pogledom. »Kaj pa ti pihaš? Saj nisi konj. Ali pač?« Rebeca je videla, da je šlo Deanu na smeh, čeprav je to uspešno prikrival. Bilo jo je tako sram. Odločila se je, da je čas, da se vrne na podstrešje. Brez besed je odkorakala po stopnicah in komaj zadrževala solze. Slišala je Sofiino prhanje in zmrdovanje. Ko je prišla na podstrešje se je vsa nesrečna vrgla na posteljo, ni ji bilo mar, če je zamazana. Ni se spomnila kdaj je zadnjič zajokala. Bila je žalostna in osramočena in tega ni nameravala skrivati. Ko je umita legla v posteljo so ji solze še vedno tekle po licih. Niso jo ganili škripajoči zvoki, niti cviljenje podgan. Vedela je, da bo jutri v šoli znova trpela kot vedno. Vedno pogosteje se je spraševala kje je Ana in ali se počuti bolje kot se sama.
___________________________________________

Ta del je malo krajši, naslednji bo daljši! Bomo zmogle 4 nexte?
16. avgust 2017
Next
16. avgust 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg