Forum
u117833
u117833
Tole zgodbo objavljam tudi na Smrklji in sem se odločila, da jo bom še tukaj. Upam, da vam bo všeč in da boste komentirale in brale! Hvala

#Emily's POV
»Kako ti uspeva?« začudeno vpraša mlajša sestra Spencer. Obrnem se v njeno smer in rahlo privzdignem desno obrv. »Uspeva kaj?« smeje vprašam in se spet posvetim domači nalogi. »Vse to. Odličen uspeh v šoli, tečaj tujih jezikov, popoldansko delo v kavarni in navsezadnje še obsedenost s to ameriško skupino?« reče in s tal pobere telefon, ki ji je pravkar zdrsnil na tla. »Kaj pa vem. Če si razporediš čas, ga je za vse dovolj. Tečaj imam pa tako ali tako samo dvakrat na teden. In kdaj si boš zapomnila, da so angleška fantovska skupina?« odvrnem in ji pomaham v slovo in s tem preženem iz svoje sobe. »Pa zapri vrata!« še zakličem za njo, nato pa zaslišim njeno godrnjanje.
Živjo. Sem Emily Charles in prihajam iz Manhattana. Stara sem 16 let. Živim z mamo in dve leti mlajšo sestro Spencer. Oče nas je zapustil, ko sem štela rosna 3 leta in mama si ni nikoli poiskala drugega moškega. Obiskujem prvi letnik umetniške gimnazije. Zanjo sem se odločila, ker se že od malih nog zanimam za risanje in umetnost. Trudim se biti odlična, saj bi se nekega dne rada videla v tej smeri. Študiram tudi dva tuja jezika, francoščino in nemščino namreč. V popoldanskem času delam v kavarni v bližini našega stanovanja, za dodaten denar. Čeprav mama zasluži dovolj za vse tri je na Manhattanskih ulicah vse vedno dražje in posledično je tudi težje za preživetje. Torej nekaj dodatnih tolarjev ne škodi, kajne? Res pa je, da sem obsedena s fantovsko skupino One Direction. Popolnoma so mi spremenili življenje, saj mi s svojimi pesmimi znova in znova vlivajo moč, da lahko iz dneva v dan nadaljujem svoj natrpan urnik.

»Haley!« veselo zakličem za punco, ki stoji na pločniku pred mojim blokom. Pomaham ji v pozdrav in ji stečem v objem. »Em, zamudile bova« me dekle smaragdno zelenih oči in rdečih ličnic sprva okara, a nato močno stisne v objem. »Oprosti, nalogo sem morala dokončati« se hitim opravičevati in ji sledim po cesti. Že v navadi prikima in se ustavi ob rdeči luči na semaforju. »Neverjetna si. Saj veš, da ti lahko kadarkoli posodim denar. In to kakršno koli vsoto« izreče že svoj nadvse obrabljen stavek. »Hal, veš da zmorem. In če bi potrebovala denar bi te prosila« se zarežim in jo za sabo potegnem k mogočni stavbi, ki se razprostira pred nama. Skupaj stečeva skozi vrata v notranjost in se preoblečeva v svojo vsakdanjo službeno uniformo rumene barve, obrobljeno z belo čipko, ki sega do kolen in prekriva ramena. Čeprav so njeni starši izjemno bogati, Haley ni razvajenka in to je že prvi razlog zakaj dela v kavarni. »Najina izmena je končana. Adijo!« zapoje prikupno dekle črnih las in s svojo prijateljico odleti skozi vrata. Glasno se zasmejem in pričnem s svojim delom. »Emily?« vpraša zadržan moški glas. S kavnega avtomata pogledam predse in odložim smetano. »Ja? Kako vam lahko pomagam?« se nasmehnem, ko ozrem prijaznega fanta mojih let. »Me res ne prepoznaš?« ponovno vpraša in se zazre v moje oči. »Oprostite, ne« nerodno odkimam in nadaljujem s pripravo naročila. »Chad. Chad Miller« se predstavi in iztegne roko. Chad? Kako zelo se je spremenil. Bil je moja simpatija v osnovni šoli in očitno je to tudi ostal. Po končanih devetih letih se je zaradi študija prava preselil v drugo mesto in za nekaj časa izginil. »Oh oprosti, sploh te nisem prepoznala. Zelo si se spremenil« zardim in mu podam roko. »Oproščeno. Pa je to dobra stvar, sprememba mislim?« rahlo strese mojo roko in se nasloni na pult. »Spominjam se te z malo daljšimi črnimi lasmi in zelo nezrelim značajem, vsekakor pa nisi bil tako uraden in uglajen« po pravici povem in si prislužim njegov glasen smeh. »Študij, odvetnik mora biti resen« skomigne z rameni in se razgleda po prostoru. »Pa ti? Kaj počneš tukaj?« z zanimanjem vpraša in naroči kozarec soka. Natočim njegov kozarec in ga postavim k njegovim rokam, nato pa odnesem kavo starejšemu paru, ki sedi pri oknu. »Umetnostna gimnazija, francoščina, nemščina in pa tole« začnem takoj, ko se vrnem. »Kaj pa je tebe prineslo nazaj v ta kraj?« po krajši tišini rečem in skušam ostati čimbolj mirna. »Zaradi šole moram prakso izvajati v domačem kraju, torej tukaj. Nekaj dni spremljam odvetnike in sodnike pri njihovem delu, nekakšno uvajanje« mi razloži in hitro izprazni svoj kozarec. »Poslušaj, mudi se mi. Lahko pa se kdaj dobiva, če boš našla čas in če želiš seveda. Pokliči me« pogleda na uro in iz hlačnega žepa potegne kos papirja, na katerega nakraca številke in mi ga potisne v roko. »Z veseljem. Pa oglasi se še kaj, adijo« odvrnem in popravim svojo krilo. »Lepo te je bilo spet videti, adijo« mi pomežikne in že v naslednjem trenutku odhiti skozi vrata. »To je bil Chad?« me takoj po njegovem odhodu napade Haley. Veselo prikimam in v roki zavrtim listek z njegovo telefonsko številko. »Še vedno čutiš enako do njega? Prosim, ne naveži se sedaj preveč nanj saj nočem, da imaš spet zlomljeno srce kot takrat, ko je odšel« me opozori in potreplja po hrbtu. »Ne skrbi, zdaj paziti nase« jo neuspešno pomirim in se vrnem k svojim strankam.
»Mami, Spencer! Doma sem!« zavpijem in zaloputnem z vhodnimi vrati in v njih dvakrat obrnem ključ, ki ga spustim nazaj v žep. »V kuhinji« zaslišim odgovor in se po bledo razsvetljenem hodniku odpravim do omenjenega prostora. »Ravno prav, kot vsakič« se nasmehne mama in po mizi razporedi krožnike in z njimi tudi pribor. »Takoj bom« rečem in stečem v svojo sobo. Preoblečem se v črno trenirko in svetlo modro majico s kratkimi rokavi. Svoje čokoladno rjave, rahlo skodrane lase razpustim, da mi prosto padajo preko ramen in se vrnem k večerji. Med prijetnim pogovorom me zmoti pet obrazov z naslovnice. »Daj sem« ukažem Spencer in ji iz rok iztrgam revijo. Ob pogledu na moj začuden obraz se njeno pritoževanje umiri in hitro dokonča svoj obed. Prelistam revijo, se ustavim na strani in pričnem naglas brati besedilo. »Največja fantovska skupina One Direction bo naslednji teden priredila koncert na Manhattanu, vstopnice so že v prodaji« se razveselim in polna pričakovanj pokažem mami. »Ljubica vem kako zelo si jih želiš spoznati. A oprosti, te karte so drage, moja plača pa zadostuje za osnovne potrebe in hrano, vajino nakupovanje in stroške stanovanja« me obžalujoče pogleda, nato pa se znebi revije. V tišini zaključim s svojo hrano in odidem v kopalnico. Razbremenim se svojih oblačil in stopim pod tuš. Pustim, da hladna voda teče po meni in ob tem neutolažljivo jokam.
30. december 2012
u111191
u111191
Neeeext.
Ze zacetk je zakon
30. december 2012
Nextaj čimprej !
Zelo dober začetek !
30. december 2012
lahko še en nextek danes ?
30. december 2012
neext
30. december 2012
u117833
u117833
Z veseljem bom nadaljevala, če bo dovolj bralk/bralcev in če vam bo všeč. Zelo vesela pa bom, če pustite tudi svoje mnenje o zgodbi
30. december 2012
u117833
u117833
Upam, da bo zgodbica dobila še več bralcev in objavljam naslednji del. Upam, da vam bo všeč !

#Emily's POV
»Tako blizu, a hkrati tako daleč. Saj se zavedaš, da prihajajo že jutri?« potožim rdečelaski, ki stopa poleg mene in glasno žveči. »Zakaj se obremenjuješ? Zvezdniki so in tako ali tako te nebi nikoli opazili« zavije z očmi in začne navijati pramen svojih las. Prav ima in ob tem se mi trga srce, a kljub temu jih želim spoznati. Tudi sama jih obožuje, pa vseeno ostaja na realnih tleh. Rada bi bila tako kot Kylie. Vse jemlje kot šalo in živi v svojem svetu. »Najbrž res« skomignem z rameni in ji v tišini sledim. »Ne bodi žalostna, prav?« zaskrbljeno reče in me objame okoli ramen. »Ne obupaj, mogoče pa jih nekega dne vseeno spoznava. Upam, da se nihče ne bo počutil zapostavljenega, ko bom ves čas ždela ob Niallu in ga napadala s poljubi« nadaljuje in se naglas zareži. Tako zelo ga obožuje in verjetno je tudi to razlog, da nima fanta. Pa saj tudi ni drugačna kot jaz. Moja obsedenost nad njimi je že presegla vse meje in vsi moški okoli mene pač niso oni, zame niso dovolj. Že pred časom sem se sprijaznila z dejstvom, da sem čudakinja. »Spet razmišljaš o njih?« moje misli prekine Haley, ki se nama pridruži. Prikimam ji v pozdrav in si popravim torbo nazaj na ramena. »Kakorkoli, kaj bomo počele?« spremeni temo in zavije v trgovino z oblačili. »Vzemita kolikor želita, jaz častim! In brez ugovorov« me prekine in obe potisne v kabino. V nekaj trenutkih se vrne z goro oblačil in tukaj se začne naše pomerjanje. »Tole boš vzela« mi pomežikne in pohvali obleko, ki jo imam pravkar na sebi. Priznam, ni slaba. Bela s potiskom rož. Sama pri sebi se nasmehnem in pogledam v ogledalo, pritrjeno na steno. »Pa tole in tole« nadaljuje in vame vrže rdeče hlače in modro srajco. »Prav« zavijem z očmi in opazujem Kylie, ki se muči z zapenjanjem bluze. »Naj ti pomagam« se ponudim in zaprem njeno zadrgo. »Hvala« odvrne in skupaj se odpraviva k blagajni, kjer naju nestrpno čaka Haley. »Pa saj si porabila polovico svojega premoženja!« povzdignem glas ob pogledu na račun. »Zaveži« mi v roke potisne vrečko z mojim nakupom in pokaže na uro. »Zamudila boš, teci zdaj« mi naroči in objame v slovo. »Hvala, se vidimo kasneje« zavpijem in stečem po cesti, nazaj proti šoli na tečaj francoščine. »Bonjour« pozdravim profesorico in se vsedem na svoje mesto. Pogleda me izpod svojih očal in se prijazno nasmehne. »Bonjour« odvrne in se posveti svojemu rokopisu na tabli. »Ena izmed najdolgočasnejših ur v vseh zgodovini« rečem sama pri sebi medtem ko v torbo spustim še zadnji zvezek. Zdirjam skozi vrata učilnice in ustavim taksi, ki me odpelje proti domu.

Počasi odprem oči in pogledam na uro, ki kaže že dvanajst popoldan. Globoko vdihnem in se odpravim v kopalnico. Preoblečem se v včeraj novo kupljeno edino obleko in na obraz nanesem kanček pudra, maskaro in rdečilo. Odpravim se po stopnicah do kuhinje in si pripravim zajtrk, sama. »Spencer, kje je mama?« živčno vprašam in vase zbašem še zadnji kos toplega sendviča. »Zjutraj je odšla v službo« kratko odgovori, si natoči kozarec vode in se vrne pred televizor. Nezainteresirano na telefon napišem sporočilo in ga pošljem Kylie. »Poglej, zdaj sem zmenjena s Hal in Kylie. Ti lahko zaupam, da boš pridna?« polna pričakovanj vprašam, Spencer pa se zaiskrijo oči. »Sem mislila, da ne boš nikoli vprašala« odgovori in me potegne v objem. »Hvala« se zahvalim in ji na mizi pustim dvajset funtov, nato pa se sprehodim po sončni ulici. Mimo mene zdrvi skupina kričečih punc, popisanih z imeni fantov. Žalostno se zazrem v tla in nadaljujem pot, dokler ne dohitim svojih že pošteno jeznih prijateljic. »Kaj je tokrat tvoj izgovor? Čakava te že 15 minut« me ponovno okara dekle z neonsko zelenim šalom. V smehu zmajem z glavo in zamomljam svoje opravičilo. »Danes je koncert« zavzdihne Kylie in si prične ogledovati svoje nohte. »Zdaj pa dovolj! Prenehajta s smiljenjem sami sebi. Če želita na koncert pa gremo« vzklikne Hal in naju potegne za sabo. V kratkem prispemo do največje dvorane na Manhattanu, ki počasi zapira svoja vrata. »Prepozne smo!« vzkliknem in se vsedem na tla. »Pa zdaj?« se pritoži Haley in strmi v naju. Hkrati skomigneva z rameni in razočaranih src se vse skupaj odpravimo nazaj v center.
31. december 2012
u111191
u111191
Itak da bo dobila se VELIK bralceu kr je SVETOUNA
En velik NEXT !!
Pa se dans ce lahko
31. december 2012
NEEEXT! Obožujem tole tvojo zgodbico!
Prosim za še en nextek dans, ker je zakon!
31. december 2012
Neext!!!
31. december 2012
neeeeeeext. supr je!
31. december 2012
omg next še dons prosiiiim! <333
01. januar 2013
u111191
u111191
http://www.igre123.com/forum/tema/they-don-n-know-abaut-us/48130/1
Hej. Nočem bit sitna ampak a lahko kera bere ? Sem glih zdele začela pisat
01. januar 2013
neeeeeext!!!!
01. januar 2013
u117833
u117833
Upam, da vam bo všeč nadaljevanje Komentarji in novi bralci/bralke so več kot zaželjeni

#Emily's POV
»Ampak jaz jih hočem spoznati« se pritožim in se obesim okoli Kylinega vratu. »Če takoj ne utihneta, vaju bom pregnala nazaj in koncert bosta poslušali pred zaprtimi vrati« se razjezi Haley in naju grdo pogleda. »Saj veš, da je koncert verjetno že končan« rečem in se zavem, da se vračamo nazaj proti dvorani, polni oboževalk. »Ja, končan je« me prehiti Kylie po nekaj trenutkih tišine. »Zakaj nisem preprosto nevidna, da bi se lahko vtihotapila vsepovsod zraven njih?« potrto rečem in pogled usmerim v tla. »Ti si želiš to?« Kylie posmehljivo prhne in si gre z dlanjo skozi lase. Ja, ta ženska res obožuje svoje lase. »Jaz bi bila z Niallom ves čas pod tušem« nadaljuje in se pohotno zareži. Vrnem ji nasmeh in zavijem z očmi, nato pa obe potegnem za sabo proti stranskemu vhodu. »Poljubila bom Nialla!« začne Kylie kričati in skakati v krogu. »Za božjo voljo, utihni že!« jo prekine Haley in ji z roko prekrije usta. Glasno si oddahnem in se ustavim pred vrati. »Tako ali tako bomo izpadle kot nore oboževalke in se bomo osmešile pred njimi. Vsaj kričati nehaj« sestavim kratek govor in jo okaram. »Jaz nisem oboževalka« zdolgočaseno odvrne Haley in zazeha. »Tukaj si skupaj z nama« zmajem z glavo in ji pomežiknem. »Upam, da Spencer ni cele hiše spustila v zrak« zaskrbljeno zamomljam sama pri sebi in ji natipkam krajše sporočilo. »Upaj na najboljše« odgovori Kylie in skomigne z rameni.
»Še tukaj so« jezno, a vseeno dovolj glasno prišepne Harry Liamu, ta pa zmaje z glavo in se nam posveti. »Veš kaj, gospod vsemogočni? Te dve vas podpirata že od samega začetka in lahko bi se vsaj delal, da ti oboževalke veliko pomenijo« Haley povzdigne glas in ga takoj napade. »Hal, pomiri se. Slavni so in ne zanimamo jih« se vmešam in Zaynu pridržim listek s pisalom, katerega takoj zapolni s svojim podpisom in ga preda še ostalim fantom. »Hvala« se zahvalim in ponovno pritisnem na sprožilec fotoaparata. »Oprostite Haley« se opravičim v njenem imenu in si prislužim prikimavanja in nasmeške. Na drugi strani Kylie uspe navezati stik z Niallom in kar dobro se ujameta v pogovor, kar pa ne morem trditi za nas. Preden odidejo se še zadnjič ozrem za njimi in k sebi privijem njihove podpise. »Niall James Horan ve za moj Twitter!« zacvili Kylie in s tem prekine moje razmišljanje. Zakaj se tega nisem spomnila še sama? »Tudi tvojega« me butne v ramo in pozersko pogleda. Nemudoma ji skočim v objem in se le s težkim srcem odmaknem od nje.
»Spencer upam, da je vse celo« zavpijem med odpiranjem in zaklepanjem vrat. Polna pričakovanj se počasi odpravim po hodniku in ob ogledu vseh prostorov, globoko oddahnem. »Lahko mi zaupaš, sestrica« name živahno skoči Spencer in objame okoli vratu. Počasi prikimam in s pogledom še vedno iščem najmanjše nepravilnosti. »Lahko mi zaupaš« ponovi svoj stavek in me negotovo spusti. »Jaz pa tebi ne« se zareži in pred mano zavrti šop barvnih listov. Rahlo privzdignem desno obrv in iztrgam revijo iz njenih rok. Na naslovnici sem z mojima prijateljicama kako oprezam za fanti. Resno? Zmajem z glavo in zavijem z očmi, nato pa jo zavržem v smeti. »Dvajsetaka, pa mami ne izve kje si bila in da nisi pazila name. Veš, da ji sploh ne bi bilo všeč« se zareži in nastavi dlan. Od kdaj me sestra izkorišča za denar? »Kaj?« presenečeno vprašam in izbuljim oči. »Ja, prav si slišala. Dvajsetaka« odvrne in še naprej vztraja in pomiga s prsti. Zavzdihnem, nato pa začnem brskati po svoji denarnici in ji izročim zahtevano vsoto. Zmagoslavno steče v svojo sobo in se vrne z večjim kupom enakih revij in jih vrže skozi okno. »Spencer!« povzdignem glas in jo posedem na stol. »Me lahko spoznaš s katerim od njih, saj veš?« predrzno reče in se udobno namesti. Zavrnem jo in zavijem z očmi. Kdaj je postala takšna? Že, ko ji želim nameniti govor, me s svojim prihodom in nezaželjeno vednostjo prekine mama.
01. januar 2013
neeeeext! prosm nujno, ker je ta zgodba AMAZAYN!
01. januar 2013
Nadaljuj!
Zakon je in bi res rabla še več brauceu! <3
vrjamem pa, da jih bo še dobla, ker je res odlična!
01. januar 2013
u111191
u111191
Neeeeeeext
01. januar 2013
Nextt
01. januar 2013
neeext!!
01. januar 2013
u114563
u114563
Neeeeeeeeeeeeeeeext
01. januar 2013
nexxt
01. januar 2013
u106935
u106935
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeext
Omg ženska,veš kok carsko pišeš?Fhol super zgodbica res! < 33
01. januar 2013
u110366
u110366
Neeeeext ful kul zgodbicaaa!
01. januar 2013
u28319
u28319
neext
02. januar 2013
u94098
u94098
next
02. januar 2013
NOVA BRALKA.. Neext zame *plis?*
02. januar 2013
u106387
u106387
Neext
02. januar 2013
u116630
u116630
next ker je preprosto najbolša
02. januar 2013
u117833
u117833
Hvala za komentarje in tukaj sem z novim delom. Upam, da vam bo všeč in da boste uživale v branju ♥

#Zayn's POV
»Zayn, spravi se iz kopalnice, tvoji lasje so vredu! Niall, se lahko prosim prenehaš nažirati s hrano? Louis, zapri vrata in ne trati korenčka na golobih. To ni Kevin! In Harry, za božjo voljo, dol s svojega skrivnega računa, kjer se izdajaš za oboževalko in prenehaj s pisanjem govoric o sebi! Zakaj se zdi, da sem še edini, ki v tej skupini ni ob pamet?« vrešči Liam in se dobesedno postavlja na glavo. Navajeno zavijem z očmi in nadaljujem z urejanjem svoje pričeske. Karkoli naredim, ko mi noče stati. Po nekaj nadaljnjih poskusih obupam in se odpravim v spodnje nadstropje, kjer Liam izgublja svoje zelo potrpežljive živce in mu pomagam pri vsem neredu. »Hvala Zayn« se zadihano zahvali in se vrže na sedežno poleg ostalih. Sam pri sebi se nasmehnem in se jim pridružim. Ob pogledu nanje se ponovno zamislim. Moji štirje bratci, ki jih pred tremi leti nisem poznal, niti nisem vedel da obstajajo. V trenutku pa se je vse spremenilo. Naša življenja, naš vsakdanjik. Niall, ki je obseden s hrano. Louis, ki se vede kot petletnik, pa je najstarejši od vseh. Liam, ki se boji žlic in je obenem najodgovornejši v skupini in navsezadnje še Harry, ki je pač … Harry. Ja, kljub vsem čudnim navadam, jih imam rad in skupaj sestavljamo popolno skupino. »Zayn!?« me že tretjič pokliče Louis in skoči name. Rahlo stresem z glavo in zbistrim svoje misli, nato pa se vrnem v resnični svet. »Ja?« zmedeno vprašam in se razgledam po prostoru. »Poglej« reče in pred moje oči vrže revijo. Sprva opazim naslovnico, kateri sledi obilo tračev, ki jim kar ni videti konca. »To bo še zanimivo« zavzdihnem in revijo podam Harryju. »Moji trači učinkujejo! Sploh pa je ta punca danes nasedla mojemu obnašanju!« vzklikajoče zaploska z rokami in s tal pobere mačko, ki jo je prejšnji teden naselil v hišo. »Mucica« jo nežno boža in pri tem sam zadovoljno prede. Očitno on bolj uživa v tem, kot pa uboga, prestrašena žival. Sramotno zmajem z glavo in se obrnem proti Liamu. »Harry, se nismo zmenili, da se boš znebil te golazni?« potiho reče in si zatisne ušesa. Kot bi lahko videl v prihodnost. No, pri Harryju si lahko. »Golazen? Moji prelepi ljubici praviš golazen? Pusti naju pri miru in se posveti svojim smrdljivim želvam!« se razjezi in odvihra v svojo sobo. »Vsaj poskusil sem« Liam skomigne z rameni in se odpravi pred svoj akvarij. »Čudna je ta naša ena smer« sam pri sebi zamomljam in ponovno pograbim revijo. Vse kar opazim je tisto dekle. Imela je prelepe temno rjave skodrane lase in bila je vsaj glavo in pol manjša od mene. Kričala je bolj kot vse oboževalke do sedaj in to jo je delalo posebno. Zakaj nenehno mislim nanjo? Jo bom še kdaj srečal? Sem njen najljubši član? »Malo pomoči tukaj« me zmoti Liam in me rahlo potreplja po hrbtu. »Sem samski moški in pripravljen na zabavo!« zavpijem od samega strahu in skočim pokonci. Sprva opazim Nialla ki se zvija pred televizorjem, nato pa Paula, ki se prikaže pred mojimi očmi in mi v roke potisne metlo. »Si umazan moški in pripravljen na čiščenje« reče in me napodi v kuhinjo. »Ampak Paul!« zapojemo vsi skupaj v en glas in mu namenimo svoje najlepše poglede in kaj kmalu ugotovimo, da ti pri njem ne delujejo več. »Ne boste me več preslepili s temi. Jaz sem zlobna varuška« se zareži svoji izjavi in nam naloži še kupe in kupe dela. »Vrnem se čez eno uro. In če bo vse pospravljeno kot je treba, gremo v restavracijo po hrano« še zavpije, nato pa izgine skozi vrata. Ob besedi hrana, se Niallu zasvetijo oči in takoj prevzame vlogo gospodarja in prične pospravljati.

#Emily's POV
»Emily Charles, imaš zame kakšno pojasnilo?« vpraša mama in privzdigne desno obrv. Na vso moč se trudim s svojimi smejalnimi mišicami in izoblikujem kar se da širok nasmeh, a kljub vsemu trudu izgledam kot, da prosim za močan udarec. Začnem s svojimi domislicami, ki na koncu celo zadostujejo. »Lahko si srečna, da tvoj jeziček tako sladko teče« se nasmehne in utrujeno sesede na stol. »Hvala mami« se zahvalim, nato pa začnem pripravljati večerjo. Spencer opazi moje mučenje s trtjem jajc in mi priskoči na pomoč. Žal nikoli nisem bila ravno dobra kuharica za razliko od sestre in mame. Morala sem se zadovoljiti z znanjem kuhanja parih jedi, ki so se mi posrečile le občasno. Sicer pa srečna že s sendvičem, če nastane z delom izpod mojih rok. Po dolgi uri in pol na mizo postavim krožnik nečesa podobnega palačinkam. Prelijem jih s čokolado in navsezadnje le izgledajo okusno. »Jih boš od zdaj naprej znala pripraviti sama?« radovedno vpraša mama in pohvali najino mojstrovino. »Dvomim« zamomljam in vase spravim še zadnji košček četrte palačinke. Ja, kljub svoji drobceni postavi pojem ogromne količine hrane in to je moja vrlina, ki jo resnično obožujem. Je pa tudi res, da je hrana ena izmed mojih slabosti. Kjerkoli vidite hrano, lahko najdete tudi mene. Žal. Opustim svoje razmišljanje, skomignem z rameni in se spet posvetim palačinkam. Tokrat že peti po vrsti. »Niso slabe, kajne?« se zareži Spencer in pospravi svoj krožnik. »Sploh ne« se oglasim s polnimi usti in nadaljujem dokler mi ne postane slabo, nato pa se odvlečem v svojo sobo. Vržem se na posteljo in ugotovim, da se današnjega dne spomnim še prekleto dobro! Postane mi vroče, predvidevano da zaradi neznosnega vtisa, ki sem ga pustila fantom. Se me še sploh spomnijo? Kot noro oboževalko, ki je po vsej verjetnosti kričala bolj kot vse druge skupaj? »Ah, važno je da so se uresničile moje sanje« umirim samo sebe in se po nekaj trenutkih odpravim v kopalnico.
02. januar 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg