Forum
Evo tuki je oblublena slovenska verzija te zgodbice za nove bralce; Pisale bova z Lady Tomlinson
Hope u like it❤



☼Savannah☼

"Daj me dol!" Sem se zasmejala očiju, ki me je držal nad glavo in se vtrel v majhnih krogih. Vrtelo se mi je, vendar me to sploh ni motilo. Zasmejal se je in me postavil na tla. Objela sem njegove noge. "Ujemi me!" Sem v smehu zacvilila in začela teči. Tudi on se je zasmejal in začel počasi teči za mano. Obrnila sem se in še enkrat zacvilila. Bila sem tako srečna! Vse je bilo tako popolno "Savanah pazi!" Se je zadru, pospešil korak in me porinil stran. Padla sem na tla a sem se hitro pobala, ko sem zaslišala glasno cviljenje gum, potem pa pok. V šoku sem gledala osebo, ki je nepremično ležala na sredini ceste. Bila je osebea, ki mi je pomenila največ na svetu. Moj očka. In jaz sem ga ubila.

•10 let kasneje•

"Savannah za božjo voljo!" Je jezno vzkliknil učitelj. Iz dlani sem spustila svinčnik, ki je padel na skicirko in mi počečkal risbo, ki je nastala pred parimi sekundami. "Kaj, če bi me enkrat za spremembo poslušala?!" Je jezno rekel in skicirko potegnil izpod mojih zapestji. Ves razred je strmel vame, to sem lahko čutila, čeprav sem svoje oči zaklenila na mizo. "Pa poglejmo, kaj si mi danes narisala!" Je posmehljivo rekel in razred se je zasmejal. Hotela sem jih udariti, vsakega posebej. Vendar pa nisem imela niti moči, da bi jim pogledala v oči. Vsi so bili večji, močnejši, odločnješi. Nisem spadala med njih. "Tole bom shanil in če se tvoji starši slučajno spomnijo priti, jim bom pokazal." Je rekel in mojo skicirko vrgel v predal v njegovi mizi. Že tretja letos! in še niti noember ni! Na mojo srečo je kmalu začel zvoniti šolski zvonec in kar se da hitro sem se pobrala iz te grozne zgradbe. Hodila sem počasi in celo pot gledala v svoje črne bulerje. Prišla sem do starega bloka in stekla po stopnicah v tretje nadstropje. V ključavnico sem utaknila ključ in zavrtela, nato pa z nogo brcnila v škripajoča vrata, da so se mi na stežaj odprla. "Doma sem!" Sem zarjula, da me je slišal cel blok. Mame tako ali tako ni bilo doma. "Utihni že Savannah!" Se je oglasila Rose, starejša gospa iz nadstropja višje. Zlobno sem se zasmejala in vstopila. Šla sem do kuhinje (kar me je stalo cela dva koraka) in si nalila kozarec vode, potem pa odšla v svojo majhno, razmetano sobo. Tu se nikoli nisem počutila dobro. Vedno me je oblical občutek nepripadnosti in samote. Prižgala sem si glasbo in začela peti in plesati zraven. Glasba je bila edina stvar, ki me je odvrnila od skrbi. Odplesala sem v kopalnico in stopila pod tuš. Tam sem stala ker nekaj časa, potem pa sem se končno spravila ven. V roke sem vzela krtačo in si začela razčesavati dolge temne lase, ki so me žgečkali po hrbtu. Potem, pa sem obstala. Nepremično sem gledala v svoj odsev. Gledala sem nesposobno, ničvredno, grdo pošast, ki je zijala nazaj vame. Zakaj se je to zgodilo? Zakaj sploh še obstajam?"Zakaj!?" Sem vzkliknila in krtačo vrgla v ogledalo, to pa je počilo. Naslonila sem se na steno in spolzela do tal. Sovražim se, sem si govorila med jokom. Želela sem si biti bolj podobna drugim, želela sem si, da bi spet nekam spadala, pripadala. Vendar sem bila preveč drugačna. "Savannah!" Sem zaslišala cvileč glas, ki je pripadal moji mami. Z hrbno stranjo dlani sem si obrisala solze in nase navlekla spodnice in preveliko majco. Še enkrat sem žalostno pogledala v počeno ogledalo. Bila sem majhna in suhcana, v preveliki majici sem se kar izgubila. Moji lasje pa so bili sedaj, ko so bili vlažni, rahlo skodrani. Nesrečno sem zavzdihnila, potem pa idprla vrata in pogledala v kuhinjo. "Živjo" sem tiho pozdravila. Mami se je obrnila in me pogledala, odzdravila pa ni. Od očetove smrti me je prezirala in sovražila. In razumela sem jo, zaslužila sem si to. "Veš Savnnah..." Je na moje veliko presenečenje čez nekaj časa spregovorila. "Težko naju preživljam." Je rekla. Uprašujoče sem jo pogledala. "Ali namiguješ na..." Sem tiho začela, a me je prekinila. "Ne morem več. Utrujena sem, lačni sva in verjetno nama bodo odvzeli stanovanje. Prosim te, odidi." Je nežno rekla. Tako z mano ni govorila že... No, deset let.
26. september 2013
neeeeeeeeeeeeeext
26. september 2013
next
26. september 2013
Neeeext!!
26. september 2013
u126564
u126564
neeeeeeeeeeeeeeeext! *w*
26. september 2013
Neeeexxttttt <33
26. september 2013
u144633
u144633
neeext!!!
26. september 2013
u123489
u123489
neeeeeeeeeext.!!!
26. september 2013
u125586
u125586
Neeeeext ;o
26. september 2013
Neeeext
27. september 2013
u152125
u152125
Nexttttttttttttttttttt
27. september 2013
u27814
u27814
Neeext
27. september 2013
neeext
27. september 2013
neeeeeext
27. september 2013
u142227
u142227
neeeeeeeext
27. september 2013
u147863
u147863
neeeeextt
27. september 2013
neeeext
27. september 2013
Neeeeeext
27. september 2013
Neeeeeeeexxxxtttttt.
27. september 2013
u150732
u150732
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
27. september 2013
neeeeeeeeeeeeeeeext <333
27. september 2013
Neeeeeext!
27. september 2013
neeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!!
27. september 2013
Omojbog:$ Neeeeeeeeeeeext
27. september 2013
NEEEEXT!!
27. september 2013
Next
27. september 2013
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext <3
27. september 2013
u123401
u123401
neeeeeext takooj! <3
27. september 2013
woopa. neext!
27. september 2013
u145434
u145434
Next
27. september 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg