Forum
Hej. Odločila sem se, da objavim svojo zgodbico. In sicer je to spet 1D ff. Upam, da vam bo všeč in oprostite za pravopisne in druge napake saj je to moja prva zgodbica. In ja One Direction ne bodo takoj vključeni v dogajanje, ker se mi zdi čudno da bi se že pri prvem delu spoznali in bla bla bla. Dovolj mojega dolgočasnega nakladanja.

Chapter 1

*Ella

"Ella!" je spet zakričala mami. Ignoriram, saj teži že 10 minut. "Ella Diane Henderson!" je že stotič zakričala, oh ja to sem jaz. Ups nisem slišala? "Kaj spet?!" sem odvrnila. "Lahko nehaš?" je naveličano vprašala. Zavila sem z očmi "Ne?" sem bol vprašala kot odvrnila. "Ne bodi otročja in odloži kitaro. Takoj." Zavzdihnila sem in le odložila kitaro. Oh ja jaz sem Ella Diane Henderson, na krajše El. Stara sem 17 let in s starši ter mlajšo sestrico Hannah živim v Manchesterju. Obožujem glasbo, ples in petje, igram pa tudi kitaro in klavir. Rada hodim zvečer ven in se zabavam s prijatelji. In ja ne razumem se najbolje s starši saj sem upornica kot ste lahko ugotovili. No sedaj se ravno odpravljam urejat saj sem zmenjena z prijateljico čez uro in pol. Ker je poletje sem imela kar veliko izbiro pri oblekah, a pri meni oblačenje kar traja saj sem porabila kar eno uro, da sem bila zadovoljna s svojim videzem. Na hitro sem si uredila še make up ter se počasi odpravila v spodnje nadstropje. Ko me je mama zagledala me je jezno pogledala. "Lahko bi vsaj vprašala za dovoljenje veš." zavzdihnila sem. "Lahko grem ven?" sem vprašala z naveličanjem na obrazu. "Seveda, da ne." oh spet bo začela. "Vidiš? Zato te tudi nikoli ne vprašam. No ampak ti vseeno zdaj povem, da grem ven ter da se mi ne sanja kdaj pridem domov." sem izjavila ter se ji nasmehnila. Odpravila sem se proti vratom, ko sem zaslišala Hannah "Eja." Da Hannah je stara 2 leti in pol tako, da še ne govori čisto pravilno kot ste lahko ugotovili. Nasmehnila sem se ter jo dvignila. "Hej princeska mudi se mi veš." Hannah se je nasmehnila, poljubila sem jo na lice ter odložila na tla. Preden sem izginila skozi vrata mi je pomahala in rekla nekaj, kar je zvenelo kot 'dijo'. Ko sem prišla do ceste me je tam že čakala moja prijateljica Katie. Objeli sva se ter se odpravili proti klubu. Katie Lucy Stone, če sem natančna je moja prijateljica že od kar pomnim. Le redko sva se skregali saj sva si zelo zaupali pa tudi všeč so nama bile enake reči, kot žuriranje cele noči. Ampak najina največja strast je bila seveda kitara ter petje. To sva hoteli početi celo življenje, ampak v glasbi ne more uspeti vsak. No bom morala pač biti zadovoljna, da sem pred kratkim dobila službo kot fotografinja pri zelo ugledni reviji. Bila sem vesela, da bo tam z mano tudi Katie. No, obiskovali sva enako srednjo šolo in nama je nekako uspelo dobiti enako službo pri enaki založbi –iskali so dve fotografinji. Čez dobrih 20 minut sva že bili pred vhodom kluba. Ko sva vstopili je v naju butnil vonj po alkoholu, božanski občutek. Klub je že bil nabito poln opitih najstnikov. Nasmehnila sem se in z Katie sva se odpravile proti pultu. Po nekaj kozarčkih sva bili že na plesišču, no vsaj jaz sem bila za Katie pa nisem prepričana. Plesala sem z blondincem katerega imena se več ne spomnim. In ne, ni bil kriv alkohol ampak ven sem hodila vsak večer, kar pomeni, da si ne morem zapomniti vseh imen vseh fantov, ki jih spoznam. Ja, nimam resne zveze in si je tudi ne želim. Prvič, ker ne verjamem v resne zveze, drugič, ker ne verjamem v ljubezen, tretjič, ker še v nobenega fanta nisem bila prav zaljubljena in četrtič, ker mi je tak način življenja kot ga imam ugajal. Kmalu sem se blondija naveličala ter odšla sem proti pultu, saj mi je zadišal kozarec viskija. Ko sem prišla do pulta sem naročila in skoraj takoj dobila želeno. Že se želela oditi, ko me je nek fant prijel za roko, da sem se sunkovito obrnila. Začel me je objemati, zavila sem z očmi saj sem vohala, da je danes najbrž že spil toliko alkohola, da ga bodo morali vsak čas peljati na urgenco. Odrinila sem ga ter se z viskijem odpravila stran. Hodila sem po klubu in se dolgočasila, kar pa ni bilo zame značilno. Odločila sem se, da poiščem Katie. Iskala sem jo po celem klubu a je nisem našla. Seveda sem jo lahko kje zgrešila saj je bilo zelo polno, a vseeno sem odšla dalje iskat ven. Tudi zunaj je bila kar gneča a nikjer nisem videla Katie. Pa kam si šla? Nazadnje sem odšla proti vogalu kjer sem zagledala Katie. Ko sem prišla dovolj blizu, da sem jo videla v obraz sem prestrašeno planila k njej.

1. Kaj je presenetilo Ello?
2. Mnenja kakšen se vam zdi začetek?
3. Next?
26. februar 2015
ne vem mogoče je skup pala al pa neki nwm haha
ful dober začetek*o*
NEXT
26. februar 2015
Chapter 2

*Ella

"Katie!" sem panično zakričala. Katie je ležala za vogalom naslonjena na steno z presekano ustnico in zdela se mi je omamljena. Shit! Stekla sem k njej i nji podprla glavo, dvomila sem, da je bil zid udoben. "El." je tiho rekla. "Hej je že dobro. Kaj se ti je sploh zgodilo?" sem jo zaskrbljeno vprašala. "Oh, nič takšnega. Izgleda huje kot je." nasmehnila se je, čeprav se je videlo, da ni dobro. Pomagala sem ji vstati in jo začela voditi stran od kluba. "Ella dobro sem. Pojdi se zabavat in si ne pokvari večera." je tokrat že bolj normalno spregovorila. "In te pustim omamljeno ter pretepeno? Ni šans!" sem ji odgovorila jasno, saj je bila zelo trmasta oseba. Vedela sem, da bo še vztrajala kot ponavadi. "Ella sem ti že rekla, da mi nič ni. Vrniva se kar obe." zavila sem z očmi. Ja pa kaj še. "K meni ali tebi?" dala sem ji jasno vedeti, da naju klub danes več ne bo videl. "K meni oba starša delata." se je le vdala. Na srečo živi le kakšnih 15 minut stran tako, da sva kar kmalu prispeli. Komaj je vzela iz torbice ključe ter odklenila hišo. Pomagala sem ji, da je živa prišla do kavča v dnevni, nato pa sem odšla zaklenit hišo ter se sezut. Ponavadi nisem mame klicala in ji povedala kje sem in kaj počnem. Je pač moja stvar, ampak tokrat sem jo raje poklicala že zaradi Hannah. Jutri bosta oba z očetom najbrž v službi kar pomeni, da na Hannah pazim jaz. Zavzdihnila sem ter vzela telefon v roke. Po nekaj sekundah se je že oglasila. "Kaj se ti je zgodilo?! Je hudo? Kje si? Pridem pote?" je panično začela govoriti v telefon. "Zdravo tudi tebi. In ne, nič se mi ni zgodilo. Hudo? Ne nisem preveč popila, da bi bila hudo." sem ji odgovorila v smehu. Seveda z hudo ni mislila na alkohol, ampak vseeno. "In ne nameravam ti povedati kje sem, če nameravaš priti sem." sem jo še enkrat zbodla. "Zakaj pa potem kličeš?" je dahnila olajšano a vseeno je bila še malo jezna. "Oh, zaradi Hannah." sem odgovorila ter zavila z očmi. Moja navada. "In kaj je z njoj narobe?" je vprašala začudeno. "Predvidevam, da nič. Prespala bom pri Katie in me zanima kdaj gresta z očetom v službo, saj Hannah ne more biti sama." "Bolše za tebe, da je boš res pri prijateljici. In z očetom odideva ob šestih tako, da pridi malo prej, da ne bom zamudila v službo." je odgovorila in hitro sem rekla nekaj kar naj bi bilo 'adijo' in hitro odložila. Pa tudi če ne bi bila prijateljica sem si rekla v mislih in se odpravila v dnevno sobo. Katie je še vedno ležala a izgledalo je, da ji je že bolje. "Kaj se ti je sploh zgodilo?" sem vprašala radovedno. "Oh. Spoznala sem fanta, ki me je odpeljal iz kluba in mi dal tabletko. Potem je začel težiti in sem mu rekla, da naj odjebe in me je udaril. Na srečo je potem le odšel." je končala z pripovedjo, zavzdihnila sem. "Grem po led, ti pa se uleži in da nikoli več ne jemlješ tega sranja!" sem rekla in se odpravila v kuhinjo. Tam sem vzela led ter krpo in odšla nazaj k Katie, ki je že na pol spala. Podala sem ji led in prosila Katie za trenirko ter majico, da sem lahko odšla pod tuš. Ko sem prišla nazaj je ona že spala. Nasmehnila sem se ter ji vzela led iz rok, pri tem je nekaj nerazločnega zamomlja, se obrnila in spala dalje. Vzela sem telefon in nastavila budilko za ob petih saj rabim kar nekaj časa zjutraj, da se zbudim in da pridem do naše hiše. In nikakor nisem hotela, da je Hannah sama doma. Telefon sem odložila na klubsko mizico in tudi sama odšla spat.
*driiiiiiin driiiiiiin*
Oh budilka. Z velikimi mukami sem ugasnila budilko ter se vstala. Nisem hotela zbuditi Katie zato sem potiho vzela obleke od včeraj in se odpravila v kopalnico. Na hitro sem si umila obraz ter se počesala. Opraviti svojo jutranjo rutino je malo težje brez svežih oblačil ter drugih stvari. Kmalu sem bila gotova. Odpravila sem se v dnevno sobo po torbico, da bi odšla domov saj nisem hotela biti pozna. Tam je bila na moje presenečenje že budna Katie. "Dobro jutro." mi je odgovorila, videla sem, da komaj stoji. "Jutro. Te je vlak povozil?" sem se ji nasmehnila. Grdo me je pogledala ter zavila z očmi. "Ha-ha zelooo smešno." je rekla sitno in me čudno pogledala. "Kam pa ti?" zavzdihnila sem, pa kaj je bilo v tistih tabletah? "Mogoče domov, ker pazim Hanno?" Katie je vstala ter šla v kuhinjo po kozarec vode. Kmalu se je vrnila nazaj. "Moja starša sta na potovanju. Kaj, ko bi prišli obe z Hannah danes k meni? Z seboj vzemi nekaj svojih stvari in zvečer lahko pospremiva Hanno domov ti pa še en dan prespiš pri meni." je rekla ter me proseče pogledala. "Okej. Ampak danes NE greva v klub." namenila sem ji svoj najresnejši pogled. "Ampak zakaj?" je zavzdihnila ter me proseče pogledala. "Še vprašaš?" užaljeno me je pogledala in odložila sedaj že prazen kozarec na mizo. Poslovili sva se in odpravila sem se domov. Zunaj ni bilo mrzlo, a tudi vroče ni bilo. Bila je sobota, moj najljubši dan v tednu in ni me čudilo, da ni bilo veliko ljudi na cesti. Vsi so še spali in med njimi sem želela biti tudi jaz. Po dvajsetih minutah sem se končno zazrla v našo hišo. No skoraj vilo, ja bili smo bogati in ne nisem ena razvajenih najstnic, ki dobijo vse kar si zaželijo. Daleč od tega. Čeprav bi lahko bila taka, nisem bila, že res, da sem si kupovala veliko oblačil vendar nisem bila obsedenka z denarjem. Veliko raje sem imela glasbo pa tudi ples mi je bil kar všeč kot sem že povedala. Kmalu sem že stala pred vrati naše hiše.

1. Kako bodo Ella, Katie in Hannah preživele dan?
2. Next?
04. marec 2015
*o*
NEXT
04. marec 2015
Chapter 3

*Ella

Ker vrata niso bila zaklenjena sem kar vstopila. »El, mudi se mi pazi na Hannah in če bo kaj narobe me pokliči.« je na hitro razložila. »Ja, saj je ne pazim prvič. Tako ali tako pa greva pozneje, ko se stuširam ter preoblečem k Katie.« sem ji povedala. »No, super. Uživajta.« je še hitro odvrnila in skoraj stekla iz hiše. Odpravila sem se do Hannine sobe, da bi se prepričala kaj počne, saj sem si že pošteno želela prhe. »Hej Hann. Mami je šla ravno v službo kot oči, kar pomeni, da boš dan preživela z mano.« sem ji povedala in na obraz se ji je narisal nasmešek. Da, dobro sva se razumeli. »Jaz se grem najprej oprhat, potem bom vzela še nekaj stvari preden greva k Katie.« Hanna je le pokimala, jaz pa sem se odpravila v svojo sobo. Vzela sem sveža oblačila ter se odpravila v kopalnico. Tam sem bila vsaj kako uro in pol, saj sem se še uredila. Ko sem se vrnila v sobo sem vzela nekaj najnujnejših reči za eno noč pri Katie, nato pa sem šla še k Hannah. Ko sem prišla v njeno sobo se je ona še vedno igrala. Tudi njej sem vzela nekaj reči za čez dan, ker je še majhna hitro kaj ušpiči ali se zapaca. Ko sem končala sem stopila k Hann »Vse je pripravljeno, pridi greva.« Na veliko se je nasmehnila saj je bila rada v moji in Katini družbi. Odšle sva po stopnicah, se obuli in odpravili iz hiše. Hišo sem še zaklenila in odpravili sva se k Katie. Kmalu sva prispeli in odprla nama je Katie. Saj res, staršev nima doma. »Hej,sta le prišli.« se nama je nasmehnila in naju spustila v hišo. »Kaj pravita, da bi šle po nakupih in si potem ogledali kak film ali kaj podobnega?« naju je navdušeno vprašala. Tudi sama sem bila navdušena, halo gre se za nakupovanje. Tudi Hann se je nasmehnila, da tudi ona je rada šla z nama po trgovinah. Sestri pač. Hitro sem odložila svoje ter Hannine stvari in že smo se odpravile. Dolgi dve uri smo nakupovale, ko je Hann potarnala, da bo umrla, če ne dobi takoj nekaj za jesti. Odpravile smo se na malo pozno kosilo. »El, lada bi sladoled.« je rekla Hann z svojim otroškim glasom. Kupele smo sladoled in se odpravile proti parku. Ko smo prispele sva z Katie sedli na klop Hann pa je šla na igrala. »Čez dva dni je že ponedeljek. Prvi dan najine nove službe. Živčna sem.« je zamišljeno potarnala Katie. Nisva bile navdušenki za slikanje, a pritoževati se tudi ravno nisva mogli. »Se še spomniš najinih sanj, ko sva bili še majhni?« prikimala sem, saj se jih spomnim kot, da bi bilo včeraj. Pa tudi zato, ker še vedno po tiho sanjam o tem. »Seveda, da se spomnim, kako bi kaj takega pozabila? In niti nisva bile tako majhni takrat.« sem ji odgovorila in se z nasmehom na obrazu spominjala najinih skupnih trenutkov ter sanj. »Misliš, da nama bo kdaj uspelo? Misliš, da se bova kdaj skupaj preselili v London? Da bova peli?« naenkrat me je obšla žalost. Še vedno si želim, da bi se preselila v London z Katie, da bi peli na velikih odrih pred velikimi množicami. Ja, to so bile najine neuresničene sanje. »Ne vem. Še vedno pa si to želim.« sem ji iskreno odgovorila. »Tudi jaz.« je priznala in se zazrla v točko pred sebe. Kmalu je prišla do naju Hannah in odšle smo nazaj k Katie. Do šestih smo gledale filme ali pa se pretepale z blazinami. Ko je bila ura šest dva pospremili Hannah domov. »Mami!« je vezelo zavpila Hann, ko je zagledala mamo, ki nam je ravno odprla vrata. Na hitro sva jo pozdravili tudi z Katie, nato pa sva odšli k njej. »Daj no El, greva malo ven. V ponedeljek začneva z službo in bo vsega konec. Zadnjič?« me je proseče vprašala, ko sva se že kar nekaj časa dolgočasili. Zavila sem z očmi in pokimala, res je bil dolgčas pa tudi prav je imela glede službe. Uredili sva se in se odpravili proti klubu. Vstopili sva in klub je bil kot sem pričakovala poln. Odpravili sva se k pultu, ko sem se naenkrat zaletela v neko osebo. V nekega fanta natančneje. Ko se je obrnil se mi je zdel zelo znan, a nisem imela pojma od kod. Ko sem ugotovila, da kar nekaj časa strmim v njega kot idijot sem se zbrala. »Am…. Žal mi je.« sem se opravičila. »Ni panike.« se mi je nasmehnil. Nasmeh sem mu vrnila in se že hotela odpraviti za Katie, ko me je prijel za roko, obrnila sem se. »Ella?« je vprašal pokimala sem. »Kako veš kdo sem?« sem ga začudeno vprašala. »James Carlos Higgins« se je ponovno nasmehnil. »O moj bog! Nisem te prepoznala!« sem presenečeno vzkliknila.

1. Kako se Ella in James poznata?
2. Bo Ellin in Katin večer res potekal mirno?
3. Mnenja? Next?
09. marec 2015
stara prijatelja?
next
09. marec 2015
Chapter 4
*Ella
»Tudi jaz sem te komaj prepoznal. Zelo si spremenila.« je rekel ves navdušen, no tudi jaz sem bila definitivno navdušena. »Takrat sem imela 10 let, sedaj pa jih imam 17, seveda, da sem drugačna.« nasmehnil se je. »No, kaj praviš na to, da ti plačam pijačo in mi malo poveš kaj se je zgodilo v teh sedmih letih?« nasmehnila sem se in pokimala. James je bil moj sosed, vendar se je njegova družina veliko selila. No, ko sem bila stara 8 let so se preselili v sosednjo hišo. Bil je tri leta starejši a sva se vseeno že od vsega začetka razumela. Kak mesec sva rabila, da sva postala najboljša prijatelja. Vse sva si zaupala in vse dneve sva preživela skupaj. Nikoli nama ni bil dolgčas, saj sva vedno kaj ušpičila. No in tudi hitro je minilo eno leto od njegove selitve in bil je prepričan, da se bosta starša odločila vsaj enkrat nekje ostati, saj so se vedno po pol leta preselili in leto je bilo kar dolgo obdobje za njihov obstanek. Spet je mineval čas in z Jamesom sva se samo še bolj navezala drug na drugega. Bila sem zelo srečna, da sem lahko še nekomu zraven Katie zaupala. Ja, tudi njo sem takrat že poznala. Nekega dne, ko sem prišla k Jamesu je on sedel v kotu svoje sobe in bil otožen. Izvedel je, da se ponovno selijo. V London. In so tudi se. Od takrat ga več nisem slišala, ne videla. Ko sem za njim hodila proti pultu, kar nisem mogla verjeti, da ga spet vidim. To leto mineva sedem let od njegove selitve v London. Bila sem res vesela, da ga ponovno vidim. »Kaj boš?« me je Jamesov glas potegnil nazaj v sedanjost. »Viski.« sem odvrnila, nisem vedela kdaj sva sploh prispela do pulta. Naročil je in kmalu sva želeno tudi dobila. Začel mi je pripovedovati o svojem življenju v Londonu. Res se mu zgodilo več kot meni. »Čakaj, zakaj si sploh prišel nazaj iz Londona?« sem ga vprašala čez nekaj časa. »No spomnil sem se Londona, Matt-a in tebe. Zanimalo me je kako sta in kaj je novega tu pa sem vaju prišel pogledat, prej sem te že iskal doma pa ni bilo nikogar.« mi je pojasnil. »Aja. Mama in oče delata, Hannah pa je bila z mano pri Katie.« sem se nasmehnila in naredila požirek viskija. James me je začudeno gledal pa nisem vedela zakaj. »Amm?« sem začela v upanju, da bo razumel, da želim vedeti zakaj me gleda kot idijota. »Kdo je Hannah?« je le vprašal. Ups pozabila sem, da sem bila pred 7leti še edinka. »To je moja sestrica. Stara je 2 leti in pol tako, da je nisi pozabil, ker je sploh ne poznaš.« sem se nasmehnila. Ugotovila sem, da me Katie najbrž že išče zato sem se poslovila od Jamesa in odšla iskat Katie. Tokrat sem jo našla na srečo v dokaj normalnem stanju. Ker več nisva bili pri volji za kar koli sva se odpravili nazaj k Katie.
05. april 2015
nexttt
05. april 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg