Forum


PROLOG:
____________________________________________________________________________________________
Strmim v njegove prečudovite modre oči, ki mi skušajo nekaj očitati.
Noč pod nama je bila ledeno mrzla, toda moje ustnice niso
drgetale zaradi mraza, ampak zaradi straha.

Vedela sem, da je baraba, tega mu ni bilo težko prebrati iz čela.
Toda moje srce je vneto žarelo samo zanj, kot da bi
želelo, da si na glavo nakopljem še več težav.
Problem je nastal ravno v tem, da sem se vanj
zaljubila tako hitro kot tudi naivno.
Globoko v sebi sem čutila, da imam to moč, da ga bom nekoč
lahko spremenila, da bo postal drugačen človek, toda stvari so se kmalu spremenile in moj svet se je začel rušiti v trenutku, ko sva si izmenjala poročne prstane.
_____________________________________________________________________________________________
05. avgust 2017
Next Next Next!!! Zelo zanimivo!
05. avgust 2017

NEW YOURK city
_____________________________________
»Dobro jutro gospodična Mc'Kelly!« Zaspano se zazrem proti Victoriji, moji bivši šefici in ji namenim pritajen nasmešek. »Jutro,«odzdravim. »Boste kavo?« z očmi mi nakaže na skodelice kave, ki jo je imela na pladnju. »Prosim,« pograbim skodelico in v istem trenutku začutim, kako mi vroča para drsi po licu. »No, ni vam treba hiteti. Imate še nekaj minut časa, preden začnete delati, če se ne motim,«
Vrnem ji prijazen nasmešek in pomislim, kako se v resnici pretvarjam, da je z mano vse v redu. »Kako je v novem oddelku?« radovedno se skloni bližje k meni in naredi požirek kave. »Če sem iskrena, sem bila bolj zadovoljna v vaši pisarni.«odvrnem. »Žal mi je, da ne moreš delati več pri nas.« v obžalovanju reče, ampak v njenem glasu je bilo zaslišati tudi neizmerno veliko soočutje. »Ampak vseeno sem vam hvaležna. Naučili ste me veliko,« Victorija je bila ena tistih žensk, ki mi je vedno stala ob strani in čeprav sva se včasih sprli, sem ji danes hvaležna, ker me je usmerila na pravo pot. Postala sem uspešna pravnica.»Če dobro pomislim so bili vsi ti prepiri vredni tega,« Victoria se je nasmejala in me pogledala z nagajivostjo: »Na začetku sem celo mislila, da bom izgubila živce,« »No ja, ali sem bila res tako problematična?«
»Oh, samo šalim se,« Bila sem resnično vesela, da me je prišla obiskati. Niti mislila si nisem, da me bo po tolikih prepirih še sploh kdaj hotela videti. »Najbrž ti je zdaj kar malo dolgčas,«
»Ah, ja. Družbo mi delata še samo preklasta Nicki in zmedeni Jhonny. Ko si odšla sem postala resnično osamljena,« Svojo skodelico položim na pladenj in se naslonim na sedež s prekrižanimi nogami. Nekaj mi je pravilo, da je Victoria prišla z razlogom. Ošinem jo s pogledom kot bi natančno hotela preučiti njen obraz in prodreti v njene misli. »Mi ne vrjameš?« me prekine med razmišljanjem.
»Hočeš reči, da si tukaj z razlogom Victoria?« previdno sem opazovala vsako njeno potezo. Zmedeno zelene oči so švigale iz leve na desno, nasmešek pa je iz ustnic kar naenkrat zbledel.Victorio sem poznala preveč dobro, da mi bi lahko karkoli prekrila. Prestrašeno si je popravila črne skodrane lase in očala prestavila bližje konici nosu. Pri tem sem opazila, kako so se ji roke zatresile. »Alice moraš mi pomagati,« Pogoltnila sem debel cmok sline, ki se mi je nabral v grlu in pomislila na najhujše. »Je to povezano službeno ali…?« Victoria je nahitro pokimala, njen obraz je postajal vse bolj bled. »No, pa tudi zasebno,« je kasneje dodala.
_________________________________________
Komentarčki so vedno dobrodošli! (tko da ja menje, teorije...vse to )
Hvala tudi za vsak Next posebej.
-Čez x6 nextov pišem nadaljevanje-
05. avgust 2017
Next
05. avgust 2017

»Če vam bi povedala, bi me izdali?« Nisem razumela o čem govori, niti sanjalo se mi ni zakaj bi lahko šlo.
»Seveda ne, saj ste mi kot mama,« sem jasno odvrnila.
Ustnice sem stisnila v ravno črto, nekako sem čutila, da gre tokrat za res. V misli me je spreletel srh, temu pa se je pojavilo vprašanje kaj če ji sploh ne bom morala pomagati?
»Veste, za mojega nečaka gre,« Presenečeno sem se zazrla v njene oči kot da ne bi hotela dojeti k,ar je pravkar naznanila. Po kratkem premisleku mi je postalo jasno, zakaj tega primera ne more rešiti sama in zakaj se je obrnila name. »Toda, jaz…« prekinila me je z tresočim glasom: »Prosim te Alice, ukreni nekaj,« »Oh, bi me že prosim nehala vikati. Mimogrede prinesla ti bom kozarec vode, potem se boš gotovo bolje počutila.« Odidem proti kabinetu, da bi nalila kozarec vode, ko skozi vrata vstopi naš policist Daniel.
Zaradi močne vrtoglavice skoraj padem na tla, ko me v zadnem hipu ujame Daniel. »Je vse v redu?« Zmedeno se nasmehnem, izgleda, da se resnično ne počutim dobro. »Mislim, da ja,« Popravim si pramen las in globoko zajamem zrak. Da me je lahko ujel, je iz rok moral spustiti kup papirja, ki je zdaj ležal po celi pisarni. »Žal mi je,« sem zamrmrala in se vrgla na kolena, da bi iz tal pobrala ves papir, a že zagledam slike pomorske mafije, v kateri naj bi sodeloval tudi Victorin nečak.
Nepremično sem strmela v fotografije štirih moških in skušala ugotoviti, katerega bom morala zagovarjati. Mislim, da to ni bilo težko ugotoviti. Dva moška sta bila svetlopolta, dva pa temnopolta. Sumeč po Victorini polti, se mi je zdel srednji še najbolj podoben, da bi lahko rekla, da nekako sodi v Victoriino družino.
O kristus, lahko bi si mislila! Ob pogledu nanj se mi je zagabilo. Bil je potetoviran, mišičast in temnolas. Skoraj ne bi si morala drugače predstavljati Victoriinega nečaka.
Tudi ona je bila močnejše konstistucije, sama pa je bila navdušena nad tetovažami, čeprav je sama ni nosila.
Daniel mi je iz roke strgal papir in si še sam enkrt podrobno ogledal vse štiri moške. »Tole je naš naslednji primer,«
»No, mislim, da bi zdaj počasi morala iti,« Victoria se je skoraj neopazno pognala k vratom in zaželela lep dan. Daniel jo niti opazil ni, šele ko je zaprla vrata za seboj je vprašal: »Si imela obisk?«
»Ja,moja bivša šefica,« sem naznanila. Skušala sem zveneti čim bolj mirno, da ne bi posumil, da je kaj narobe. Toda misli so mi ves čas švigale nazaj k temi, da bom jaz tista, ki bo na koncu izpadla bedakinja, ker je zagovarjala kriminal. Še nikoli nisem zagovarjala neresnice, ne vem če jo sploh znam. »Daniel,« Z roko sem segla na drugo stran mize, da bi pograbila še druge papirje. »Se ti je že kdaj zgodilo, da si bil v dvomu, kaj narediti. Da se nisi moral odločiti, kaj je prav, ker sta bili obe možnosti tako enaki, a popolnoma različni?«
»Kadar premišljuješ med dvema stvarema, se vedno odloči za tisto, ki ti pravi srce.«
»Toda prava bi morala biti nepristranska,« sem odvrnila obupano, ker se mi še nikoli ni zgodilo kaj takega. Pobralo mi je vso energijo, vso voljo. »Poglej Alice. Karkoli se boš odločila, boš naredila prav.« Njegov izraz na obrazu je bil tako prepričliv, da sem mu na koncu morala vrjeti. Konec koncev se res ni bilo težko odločiti. Toda, preden bom to sporočila Victoriji, moram še enkrat dobro premisliti in se dobro naspati.
05. avgust 2017
Next
07. avgust 2017
Next
07. avgust 2017
Next, nova bralka
10. avgust 2017
Next
10. avgust 2017
Next
10. avgust 2017
Dve uri kasneje sem zapustila odvetniško pisarno in se napotila naravnost proti svojemu jeklenemu konjičku. Prestrašeno sem obstala, ko sem nenadoma zaseboj zaslišala znan glas neznake, ki je pravkar izrekla moje ime. Prenehala sem z iskanjem ključov v torbici in se sunkovito obrnila. "Mami?"
Sem presenečeno zavpila, ko se je pravkar iz pod teme prikazal meglen obraz. "Prestrašila si me!" sem olajšano izdihnila, potem ko sem se prepričala da je bila to res ona.
Kratki kodri, ki so se ni vili do ramen in pretirano naličen obraz, z nekoliko preveč živahnimi barvami je nekako odlikoval videz moje nore mame. "Ah, Alice. Ljubica. Ne bodi hudobna no." se je ošabno skremžila.
Nad njenim obnašanjem in oblačenjem nikoli nisem bila preveč navdušena, prav zaprav se mi zdi, da sem se jo prav sramovala, četudi ni bila tako slaba oseba, kot je zgledala.
"Mami, ne začni spet o tem kdo je hudoben. Še vedno nisem pozabila, kako si za moj 18 rojstni dan uničila vso zabavo." sem jezno odvrnila.
"Alice, ljubica. Saj sem ti povedala, da je za vse to bil kriv Ash, konec koncev je šlo le za majhceno nesrečo."
"Ja in kdo se je spolnil, da bo za rojstni dan pripeljal Asha?" hotela sem jo prebosti s pogledom, toda mami se je temu spretno izmuznila. "Kakor koli Alice. Vrniti se moreš domov. K meni in Teddyu."
"Če dobro pomislim, kaj vse si mi že stotila..koliko krivice. Bi najrajši rekla ne. Ampak, naj ti bo. Že dolgo te nisem obiskala...upam pa, da so se stvari spremenile. Saj so se, kajne?"
Mami je nekaj trenutkov nemočno strmela vame, nato pa so jo poplavile solze sreče "Alice, kaj ne veš?"
"Česa?"pogoltnila sem debel cmok sline. " Ti Artur resnicno ni povedal tega?" nepremično sem strmela v njo. "Pridi vsedi se v avto." Nekaj trenutkov za tem sem pravkar izvedela, da sem postala TETAAAAA. Omojbog!
24. september 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg