Forum
u77833
u77833
okej, vem da je teh one direction fanfic že več kt dovolj na igrah, ampak sm se odločla da bom še js eno napisala. ubistvu neke posebne ideje nimam, najbrž si bom sproti zmišljevala. in sm začela to zgodbico ker mi je dougcajt in predvsem za lastno zabavo, ker ful uživam u pisanju in to. in vem da sm že prej nešteto zgodbic pisala in sm jih pol kr nehala pisat in prouzaprou nevem zakaj, ampak pr tej se bom potrudla in upam da bo uspešna (: Najbrž bom nove dele pisala vsak dan al pa na dva dni zdej še do konca počitnc, pol med šolo pa večinoma med vikendi, če bo pa čs pa tut med tednom. Ampak zdej še do konca konference mam še kr dost stvari u šoli in velik učenja, zato ne bit razočarani če neki dni nebo nexta. Ampak oblubm da če med tednom nč nebo, bo pa zato med vikendom velik nextou (: Drgač vam bom pa itak povedala če kdaj dlje časa ne bom mogla nextat (:

chapter 1: му ησт ѕσ ρєяƒє¢т ℓιƒє:*





Še 5 dni do novega leta. Upam da bo naslednje leto boljše od tega. V tem letu se mi je zgodilo toliko slabega da bi lahko naštevala do konca življenja. Med drugim sem se razšla z Connorjem ( z njim sem bila cela 3 leta, na koncu pa sem ugotovila da me je ves ta čas varal), mama mi je umrla, začela sem se drogirati in sem bila zaradi tega nedavno izključena iz šole in sem se preselila v nek majhen kraj bogu za hrbtom. Well done Becky, well done. Pravkar sedim v vlaku nasproti mojemu očetu Marcu. Je vodja nekega velikega podjetja, zato imava denarja ko dreka. A kaj mi bo denar, ko pa je moje življenje tako ali tako nesmiselno in brezupno. Samo 'fejk' prijatelje si naberem z njim. Peljeva se na podeželje k mojim starim staršem. Tako kot vsako leto, le da letos brez mame.
--------------------------------------------------------------------------------------------

No, naj se vam predstavim.
Sem Rebbecka Klein. Ja, priimek je nemški, saj je moj oče 2 tretjini nemec. Moje ime mi ni preveč všeč, zato se vsem predstavim kot Becky. Stara sem 15 let in živim v Mullingaru nekje na Irskem. Bolj usranega kraja še nisem videla. Kot ste najbrž ugotovili, nimam bratov ali sester. Po eni strani mi zelo ugaja, po drugi strani pa to prav sovražim. Včasih potrebujem nekoga za resen pogovor, a odkar mame ni več, nimam nikogar. Z očetom se ne morem pogovarjati o resnih zadevah saj se briga samo za posel. Včasih dobim občutek da sploh ne ve da obstajam. Prijateljev nimam. Kdo pa bi se sploh želel družiti z neko čudakinjo brez mame, ki je totalno zmešana in nerodna? Vsi tisti, ki vedo, da se včasih drogiram in morda celo še kakšne druge ''temne skrivnosti'' se me izogibajo. Vsaj upam da bo na novi šoli drugače. Po novoletnih počitnicah bom izvedela. 2. januarja bom namreč prvič stopila skozi vrata moje nove šole, The Central Valley Highschool.





To sem jaz. Vem, da na prvi pogled izgleda kot da sem čisto navadna najstnica, ki ji gre vse kot po maslu. Ki živi življenje, ki je popolno in brez skrbi. Čez mnoga leta nadlegovanja v šoli, na internetu in še marsikje drugje sem se naučila skriti svoja čusta. Naučila sem si nadeti nasmešek na lica, čeprav moje življenje ni popolno. Daleč od tega.
In priznam, že sem razmišljala o samomoru. Pravzaprav sem že večkrat razmišljala o tem. Včasih je bolečine preprosto preveč. Nekajkrat sem bila že čisto na robu obupa. V roki sem že držala polno pest protibolečinskih tablet. Samo pogotnila bi jih, pa bi bilo vsega tega trplenja konec. Umrla bi počasne, a neboleče smrti. Simple, but effective.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Opomba: To se dogaja v času k še ni blo One Direction. Pač nekje u ssredini zgodbe bo pač blo kko so one direction nastal pa kako so slavni ratal pa to. Sam tok da veste (:

----------------------------------------------------------------------------------------------------------

Evo, 1. dela je konc (: Se opravičujm če so kkšne napake. Kko se vam zdi?
Jutr dobite next, neglede na to če bom miljon bralcev al pa edn. Sam tok da veste (:
Sam bi zlo cenla če bi kkšna mnenja povedal o prvem delu, pač kakšn se vam zdi, če sem vam zdi da obeta al pa kej, kritike... res use sprejmem, ker mi to sam pomaga pr pisanju pa idejah, ker če mi vi sam navadn next napišete pol js nevem kaj bi si vi želel da se zgodi al pa česa nočete.
Sam hejt komentou ne pisat okej?

Rada vas mam (še bolj bi vs mela rada če biu mau reklamce naredel če se vam da (; ) :*
26. december 2012
u105994
u105994
neeeeeext
27. december 2012
u77833
u77833
GLEDE OGLAŠEVANJA:

no učeri sm še pozabla povedat da oglaševanje DOVOLM, ker vem kakšn je filing k si lih na novo zgodbico začel in je skor noben ne bere.ampk dovolm da oglašujete SAMO za zgodbice, za nč druzga (za top modele al pa kej tazga). pa sam enkrat lahko oglašujete za isto stvar okej?:*
27. december 2012
u116976
u116976
neeeext (:
27. december 2012
u77833
u77833
Daan:3 Kko ste kej?
Tuki je še en next, tko kt sm vam oblubla učeri (:

chapter 2: ∂ση'т ¢яу, נυѕт ѕαу ƒυ¢к уσυ αη∂ ѕмιℓє:*





''Rebbecka, skoči v trgovino po sladkor! Še prej pa odnesi smeti!'' mi je zaklicala babica iz kuhinje. Ugh, zakaj se ji ne da dopovedati naj me kliče Beck ali Becky. Če sem iskrena, mi tukaj na kmetih ni preveč všeč. Saj je lepo, ne pravim da ni. Ampak sem bolj tiste vrste 'mestno dekle', ki so ji všeč hrup avtomobilov, visoke zgradbe in gneča na pločnikih. Prej sem živela v prelepem Londonu, zdaj pa živim nekje na severu Irske. Pravi šok sem doživela, ko sem videla moj novi domači kraj. Vem da zdaj zvenim kot kakšna 'barbika' ki je obsedena z dragimi znamkami oblačil in dobi vse kar hoče, a pravzaprav nisem. V Londonu bi lahko brez skrbi jokala sredi ceste, pa me nihče ne bi niti opazil zaradi gneče in vsega tega, tukaj v Mullingaru pa imaš srečo če priplje mimo 1 avto na vsakih petnajst minut. Na poti do smetnjaka z vrečo smeti v roki sem razmišljala o Londonu in kako zelo ga pogrešam. Na nek način pogrešam tudi vse tiste ki so me vsakodnevno zmerjali z žaljivkami, ki so se mi zarezale naravnost v srce. Vsi tisti so postali del mojega življenja. Občutek imam, kot da sem za sabo pustila velik košček svojega življenja. A nisem tukaj, da bi sitnarila in govorila kako zelo pogrešam London, tukaj sem, da pozabim na vse stvari iz preteklosti in začnem na novo. Odpravila sem se do manjše trgovine za vogalom in si med potjo ogledovala dokaj postavne fante mojih let, ki so kolesarili na drugi strani ceste.
--------------------------------------------------------------------------
Vem da je ta del zelo kratek, ampak oblubm da bo nasledn del k ga bom napisala čez kkšno urco al pa kej daljši (:

Next? :3
Rada vs mam:*
27. december 2012
u116976
u116976
neeeeext :**
27. december 2012
u77833
u77833
vem da ni bla lih ena urca od prej ampak sej je useen k itak noben ne bere xđ

chapter 3: мємσяιєѕ:*

Ko sem se vrnila iz trgovine sem babici dala sladkor, potem pa sem šla do svoje sobe. Pravzaprav je bila to soba na podstrešju, kjer se je še do pred 2 dnevoma nabiral prah in krama. Dokler nisem prišla jaz in obrnila sobo na glavo. Notri sem si vrgla vzmetnico, vso kramo zmetala pred vrata in porabila polovico dneva da sem se znebila prahu. Izobesila pa sem si tudi nekaj lučk in slik, na katerih sem bila jaz in moji prijatelji. Slike so bile seveda posnete pred letom 2012, ki ga sama imenujem kar 'тнє вα∂ уєαя'. In zdaj to sobo ponosno imenujem Beckyina soba. Razgledala sem se naokoli in na visoki omari opazila debelejšo knjigo. Splezala sem na stol in jo potegnila z omare. Pri tem se je zakadila precej prahu, zato sem morala kar pošteno zakašljati da sem se znebila nadležnega žgečkanja v grlu. Sem že omenila da imam blažjo alergijo na prah?
No, nazaj k knjigi. Ogledala sem si platnico, na kateri je z velikimi črkami pisalo '' JENNIN DNEVNIK''. Čakaj, je to.... mamin dnevnik? Ne morem verjeti. Hitro sem odprla knjigo in se zazrla v mnoge slike moje mame kot majhna punčka. Kako je bila prisrčna. Pogledala sem napise pod slikami. ''נυℓιj,1977; 7 ℓєт'' je pisalo pod sliko, na kateri je imela skodrane lase in ljubko rožnato obleko z belimi balerinkami. Obrnila sem stran in zagledala še več slik. Na teh je bila že starejša. Nemorem verjeti kako zelo podobna sem ji. Skoraj identična. Sliko sem iztrgala iz knjige za spomin. Saj vem da ne bi smela, a mi je tako zelo všeč. Pozneje jo bom morda pokazala očetu. Dvomim da je že videl to sliko. Listala sem naprej in videla mnogo popisanih strani, ki so bile že rahlo porumenele zaradi starosti. Odločila sem se, da bom kasneje vse prebrala, saj me zanima kako se je mama počutila takrat ko je bila najstnica. Približno na polovici pa sem zagledala sliko z njene poroke. Takrat sem pravzaprav prvič videla očeta kot 25-letnika. Moram reči, da ni bil slab za tiste čase. Pod sliko pa je bila slika noseče mame in očeta, ki jo objema. Pogledala sem zapis pod njo: ''נαηυαя 1992; ν ∂яυgєм мєѕє¢υ ησѕєčησѕтι''. Čakaj, jaz sem se rodila 1995, s kom je potem noseča? Imam morda kakšno davno izgubljeno sestro ki živi na jugu Avstraliije in ima posvojenih 5 koal ki jih pravkar hrani z evkaliptusovimi listi? Zasmejala sem se svoji misli. Včasih imam res bujno domišljijo. Nekaj časa sem še razmišljala o tem. Na koncu sem se odločila da je mama naredila samo napako pri letnici, to je vse. Listala sem in listala in sploh nisem opazila, da je ura že petnajst čez polnoč. Videla sem ogromno slik, kjer sem bila še čisto majhna in smo bili skupaj na počitnicah. Spomini so kar privreli na dan. Čeprav je bilo to več kot 10 let nazaj, se vseeno spomnim čisto vsake podrobnosti. Počasi so se mi v očeh nabrale solze. Tako zelo jo pogrešam. Bila je edina oseba, kateri sem lahko zaupala čisto vse. Zakaj je morala tisti dan tako nujno po nove čevlje zame? Zakaj? Če ji ne bi najedala glede tistih čevljev, ne bi šla v trgovino in je ne bi zbil avto. Še vedno bi bila tukaj. Verjetno bi se zdaj skupaj smejale vsem tem slikam v dnevniku in bi mi pripovedovala o njenih najbolj smešnih dogodivščinah. Za vse sem kriva jaz. Sovražim se. Ne morem verjeti kako neumna sem bila. In kar me najbolj boli je, da je preden je odšla nisem objela in ji povedala da jo imam rada. Večkrat sem se zdirala na njo, večkrat sem ji že rekla da jo sovražim. Vse na svetu bi dala samo, da bi lahko nazaj vzela vse tiste grde besede ki sem ji jih namenila
S solzami v očeh sem zaspala z odprto knjigo na moji glavi (nimam blage veze kako se je znašla tam).
--------------------------------------------------------------------------
moogoče, ampak sam mogoče bo še dans zvečer en next napisala.
in se opravičujm če je kratko, ampak sm to na telefon pisala in ne morm vidt kok je dolgo haha.
drgač pa ja, vem da je biu ta del ful bedn, nasledn bo boljši(usaj upam da bo) (:

Next? :3
Maša vas ma rada:*
27. december 2012
u77833
u77833
ups, tm za
chapter 3: мємσяιєѕ:* bi mogla bit ta slika:



27. december 2012
u116976
u116976
neeeeext
27. december 2012
next
28. december 2012
u95154
u95154
next
28. december 2012
u116361
u116361
neext♥
28. december 2012
u77833
u77833
zdej dobite čez par minutk, že pišem (: < 3
28. december 2012
u77833
u77833
Za emmico, ker jo mam rada < 3
chapter 4: тнє ηєω вєgιηιηg




3,2,1... SREČNO NOVO LETO! smo odštevali. S celotno družino smo nazdravili. Odrasli s šampanjcem, jaz pa s koka-kolo. Nasmehnila sem se. Nov začetek. Resetirala bom življenje in začela na novo. Novo leto, nov kraj, nova šola in upam, da s tem tudi novi prijatelji. Čez 2 dni grem v novo šolo. Komaj čakam. Že včeraj sem si pripravila torbo za v šolo zaradi neučakanosti. Z nasmeškom na ustih sem odšla spat.
*čєz 2 ∂ηι*
Zbudilo me je zvonenje budilke. Izmučena sem vstala iz postelje. Še vedno imam bolečine v vratu ker sem včeraj na vlaku spala v zelo čudni poziciji. A sem se hitro razvedrila. Še nikoli v življenju nisem bila tako vesela šole. Sploh ne vem zakaj sem tako vesela, saj ne vem kako bo na novi šoli. Kaj če bo isto kot prej? Rajši sem pozabila na to in se oblekla. Rdeče oprijete kavbojke in belo-modro črtasto majico. Obula sem črne uggice, poljubila očeta na lice in se peš odpravila do šole. Na srečo imam samo 6 minut hoje do tja. Hitro sem prišle do velike opečnate stavne z velikim številom najstnikov ki so se zbirali v manjših skupinah. Ko sem hodila po dolgi kamniti potki sem se malo razgledala. Videla sem popularne navijačice v objemu nogometašev, piflarje z očali, bogataše in vse ostale, ki niso spadali v nobeno izmed naštetih skupin. V šoli sem sledila napisom na stenah in dokaj hitro našla ravnateljevo pisarno. Potrkala sem na vrata in vstopila. Starejši moški sivih las je sedel na črnem usnjenem stolu zatopljen v neke papirje. Izza bralnih očal z debelimi okvirji je dvignil pogled in spregovoril. ''Pozdravljeni. Vi ste najbrž Rebbecka Klein, nova učenka na tej šoli, je tako?'' Prikimala sem. ''Tako je, gospod...'' pogledale sem na tablico na vratih. ''...Greenwood'' sem dokončala stavek. ''Tukaj imaš urnik in še nekaj obvestil, ki jih morejo podpisati tvoji starši. Po pouku nekoga prosi, naj ti razkaže šolo prav? Da se boš lažje znašla.'' Iz kupa papirjev je izvlekel plastično mapo in mi jo podal v roke. ''Hvala gospod. Nasvidenje.'' sem še rekla preden sem mu obrnila hrbet in se vrnila na šolske hodnike. Pogledala sem na urnik; prva ura je bila angleščina, učilnica št. 27. Poiskala sem učilnico in potrkala na vrata. Vstopila sem in vse oči so se zazrle vame. ''No, razred, toje vaša nova sošolka. Pridi in se predstavi.'' Je rekla gospa Brick, ki je mislim da tudi moja razredničarka. Nekoliko sramežljivo sem stopila pred tablo in se predstavila. Povedala sem jim moje ime, koliko sem stara in iz kje sem. Izključitev iz šole in smrt mame sem rajši izpustila. Usedla sem se na edini prost stol v ozadju, kjer so večinoma sedeli samo piflarji ali pa nepomembneži.
Pouk je potekal dokaj v redu. Mislim da so me dobro sprejeli. Nihče se sicer ni kaj veliko pogovarjal z mano, a so bili kar prijazni in so mi pokazali pot do vseh učilnic. Po pouku sem šla na stranišče, da bi si popravila ličila. Tam pa sem se zaletela v punco, ki je bila mislim da tudi 1. letnik. ''Joj oprosti, nisem te videla.'' sem se začela prepričevati. ''Ah saj je v redu... hej, ti si tista nova na šoli kajne? Vsi na veliko govorijo o tebi.'' je rekla drobna rjavolaska z zelenimi očmi. ''Res? Kaj pa govorijo?'' sem vprašal in se psihično že pripravila na odgovor kot je npr. ''kako zelo čudna si'' ali pa še kaj hujšega. Na njenim odgovorom pa sem bila prijetno presenečena. ''Vsi mislijo da si zelo prikupna in izgledaš zelo prijetna.'' je rekla z belim nasmehom. ''Te lahko nekaj prosim? MI lahko razkažeš šolo, jaz se tukaj čisto nič ne znajdem.'' sem prosila. ''Seveda. Pridi.'' je rekla in me prijela pod roko.
Nisme vedela da je šola tako ogromna. Le od kje so vsi ti gimnazijci , ki obiskujejo to šolo.
-----------------------------------------------------------------------------
kko se vam zdi do zdej?a vam je ušeč?
no u naslednjem delu se bo uključu edn iz 1d (sej mislm da že vesto kdo :'D )

Next.? :3
Rada vs mam:*
28. december 2012
neeext!
28. december 2012
u103180
u103180
next
ps: nova bralka
28. december 2012
neeeeeeeeeext!
+nova bralka
28. december 2012
u84763
u84763
pikicaaaa! ima da mi zdle takoj nextaš! a ti je jasno??
zame prosiiiiiiiiim? :3 haha hec hec
neeeeeeeeeeeext ;**
28. december 2012
u116976
u116976
neeeeext
28. december 2012
u77833
u77833
no ker je Patricija zahtevala haha, tale next je zate pikooo:*

chapter 5: тнє ηєω вσу:*

*čєz 4 мєѕє¢є*
Zdaj je maj, kar pomeni da imam samo še en mesec šole! Kako sem vesela. Saj ne da ne maram hoditi v šolo, ravno obratno je. V teh 4 mesecih se je resno toliko spremenilo. Nisem več zatežena punca, ki je vedno depresivna. Ella mi je spremenila življenje in moj pogled nanj. Če se sprašujete kdo je Ella, ona je tista k sem jo prvi dan šole sreča na stranišču in mi je potem razkazala šolo. Postali sva prijateljici, in to je bila moja najboljša stvar ki sem jo kadarkoli naredila. Da sem se spoprijateljila z njo. Tako nasmejana in srečna je vsak dan in kar poka od pozitivne energije. Pa še ena stvar se je zgodila v teh 16tih tednih. Postala sem kar popularna. Kar tako, brez razloga. Nekega dne sem prišla v šolo in kar naenkrat so se vsi fantje slinili za mano, punce pa so mi težile in me spraševale če so lahko moje prijateljice. Totalno noro, vam povem.

Danes je petek, kar pomeni zabava! No, ne tiste vrsta zabave kjer je alkohol in glasna glasba, nakupovat grem z Ello. Ampak z njo je vedno zabavno, zato vsakemu druženju z njo rečem kar zabava. Vsa nasmejana sem se odpravila v šolo. Tam sem najprej poiskala Ello in jo objela, potem pa sem šla do učilnice za angleščino. Zazvonil je zvonec in ves razred se je vsul noter. Za nami pa je vstopila učiteljica. ''Pozdravljeni učenci.'' je pozdravili, mi pa smo kot v zborčku odzdravili. ''Odločila sem se, da boste čez vikend v parih delali na raziskovalnih nalogah.'' je začela in vsi smo zagodrnjali. Povedala je kdo je s kom in na koncu sem ostala samo še jaz in nek blond fant, ki še nikoli sploh nisem opazila. Še imena nisem vedela do nedavnega. Baje mu je ime Niall ali nekaj takega. Piflarček pač. Spogledala sva se. Že res da je bolj majhen in nima ravno smisla za modo, a njegove oči so za umret. Kar utopila bi se lahko v njih. Ne morem verjeti da sem ga šele zdaj opazila. Na nek način sem bila vesela, da me je gospa Brick dala v par skupaj z njim. Tako ga bom lahko vsaj bolje spoznala. Učiteljica je razderila lista z navodili. Vzela sem svojega in prisedla k Niallu. Malce je bil presenečen da sem se mu pridružila v klopi. ''Živjo.'' sem zašepetala, saj nisem hotela da me učiteljica sliši. Nekaj je zamrmral v odgovor in se zazrl v svoje copate. S kotičkom očesa sem opazila, da je zardel. Hmm, sramežljiva sorta. Med uro sva malce klepetala. No, jaz sem ga spraševala, on pa je odgovarjal samo z ja ali ne. ''Imaš danes popoldne čas? Mogoče bi lahko, saj veš.. prišla k meni ali pa jaz k tebi?'' je kar naenkrat vprašal. ''Joj ne vem, danes sem že zmenjena s prijateljico. Jo bom po uri vprašala če ji je v redu da greve kdaj drugič ven, da bi lahko potem skupaj delala na raziskovalni. Pri kosilu te bom poiskala in ti povedala prav?'' sem rekla in se nasmehnila, Niall pa mi je pokimal v odgovor. Takoj ko je zazvonilo sem zletela iz učilnice in se kot naročeno zaletela v Ello. ''Oprosti ampak danes ne morem v šoping ke rmoram delati na raziskovalni nalogi'' sva obe naenkrat hitro izblebetali, sekundo pozneje pa sva se že smejali kot nori. ''No, očitno bove morali nakupovanje prestaviti na naslednji petek.'' je rekla Ella in skomignila z rameni. Jaz sem se zasmejala in pokimala.

Pri kosilu sem z očmi preiskala jedilnico, dokler nisem zagledala plavolasca v karirasti srajci, ki je sam sedel v kotu za majhno mizo. Prisedla sem in ga pozdravila. Povedala sem mu da danes lahok delava na nalogi in tako sva se zmenila, da greva po kosilu k meni domov. Ne vem zakaj, ampak mislim da bo ta raziskovalna nalogo preklemano zabavna.
---------------------------------------------------------------------------------------------
evo, za dans je to zadn next (:
pa res še enx bi vas prosla če lahko poleg nexta napišete mnenje pa ni treba da mi zdej ceu spis napisete, lahko napišete sam men je ful ušeč al pa kej tazga, ker me ful zanima
vaše mnenje c:

Next.? :3
28. december 2012
next
28. december 2012
u116976
u116976
neeeeeeext
najjace pisees, i love this story <3333
28. december 2012
u77833
u77833
hvalaaaa< 3
28. december 2012
neeeext
28. december 2012
u77833
u77833
nvm če bom lahko kej napisala dans, ker praznujemo bdaay od mene pa mojga brata pa nvm kdaj bom lahko šla nazaj na komp ://
29. december 2012
dons maš rojstni dan? use najboljše ;3
sicer pa nextaaj kdaj maš čas <3
29. december 2012
use naj naj naj naj (:
komi čakam na nov( upam, da tut doug) next!
zato pa...
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!
29. december 2012
u77833
u77833
ne drgač sm ga mela že novembra, moj brt ga je meu pa 10. decembra sam pol mi vedno tko praznujemo z usmi sorodniki za naju oba skupi ker mava itak ful skupi rd in je pol lažji če za oba skupi praznujemo, da ni treba 2x (:
drgač pa hvala< 3

chapter 6: nespomenm se naslova lol:*

Z Niallom sva ravno hodila do naše hiše. Potem pa sem se spomnila, da sva se z očetom komaj preselila sem in je še ogromno škatel razmetanih po celi hiši (čeprav tukaj živiva že cele 4 mesece), ki ji morava razpakirati. Hiša je v popolnem razsulu, nočem da jo Niall vidi v takem stanju. ''Amm, Niall, a bi lahko rajši šla k tebi, ravnokar sem se spomnila da pleskamo stene v hiši in je vse umazano in razmetano?'' sem si izmislila izgovor, da bi šla rajši k njemu. ''Ja ja, seveda. Tako ali tako živim samo 2 ulici naprej od tebe.'' je rekel in se nasmehnil. Ko sva prišla do njegove hiše, je iz torbe hitro izbrskal ključe in odklenil hišo. Na zunaj je ta zgledala precej skromna, a znotraj je bila skoraj tako razkošna kot naša. Nikoli si ne bi mislila, da so premožni. ''Torej, bova spodaj v dnevni ali zgoraj v moji sobi?'' me je vprašal po malce neprijetni tišini. ''Ne vem, meni je vseeno.'' ''Prav, potem pa pojjdiva v mojo sobo. Tam imam računalnik.'' je rekel in se že napotil po stopnicah navzgor do sobe. Sledila sem mu do vrat, na katerih je z velikimi lesenimi črkai pisalo NIALL. Srčkano. Stopila sem v sobo ki je bila za navadnega najstnika celo malo preveč pospravljena. ''Mama mi vsak dan pospravi sobo, čeprav ve da ji ni treba.'' je skomignil z rameni, ko je opazil moj presenečen pogled. Prikimala sem. Niall je na posteljo že vrgel njegov prenosnik in ga prižgal. ''Jaz grem samo na wc, ti že lahko začneš če želiš.'' je rekel. Spet sm prikimala. Ta čas, ko ga ni bilo sem izkoristila, da sem malo pogledala po sobi. Vem da ni prav stikanje po tujih stvareh, a me je radovednost premagala. Na mizi sem zagledala list, na katerem je bilo nekaj nakracano. Zgledalo je kot kakšna prijavnica. Prišla sem bližje in videla, da jo to prijavnica za britanski X-factor. Ne mi rečti, da ta fant zna peti. Takrat pa je vstopil Niall. Videl je, kaj držim v roki in me vprašljivo pogledal, češ ali sem stikala po njegovih stvareh. ''Oprosti, slučajno sem videla to na mizi. Ali se nameravaš prijavit?'' sem vprašala. ''Ne vem... Najbrž ne. Tako ali tako nisem niti pol toliko dober kot ostlai tekmovalci.'' je rekel in se vsedel na posteljo. ''Kako veš? Saj ostalih še nisi slišal peti.'' Vem, da sem Nialla komaj spoznala, a ga vseeno hočem prepričati da se prijavi. Občutek imam, da so njegove sanje uspeti v glasbeni karieri. ''Saj je vseeno. Dajva se raje posvetiti delu.'' je rekel. Trmast pa je, sem si mislila. Iz torbe sme potegnila list z navodili za raziskovalno nalogo. Naglas sem prebrala navodilo. Pisalo je, da si moreš izbrati katerokoli knjigo, ki je obema v paru všeč in odgovoriti na spodnja vprašanja ter napisati nekaj o pisatelju. Ko sem končala z branjem, sva oba naenkrat vzkliknila ''HARRY POTTER!'' Spogledala sva se in se zasmejala. ''Imaš doma knjigo?'' sem vprašala. ''Veš da.'' je z nasmehom odgovoril in iz knjižne police izbrskal debelo knjigo. Začela sva z delom. Na računalnik sva napisala vse odgovore, na koncu pa sva na internetu poiskala še čimveč podatkov o pisateljici. Z najinim delom sem bila zelo zadovoljna. Nisem si mislila, da bova tako hitro končala. Saj je minilo samo 2 uri. ''Si žejna, lačna, karkoli?'' jje gostoljubno vprašal Niall. ''Mmm, malo sem žejna'' sem odgovorila. ''Pridi.'' je rekel in me potegnil za sobo dol po stopnicah, da sva se skoraj ubila. Namestila se na kavč, medtem ko je Niall pripravljal limonado za oba. Kmalu se mi je pridružil z dvema kozarcema v roki. Skupaj sva gledala stare oddaje X-factorja in se malo pogovarjala. ''Poglej kako so vsi dobri. Ni šans, da bi prišel naprej.'' je čez čas rekel. ''Poglej, če se prijaviš, in ti ne uspe, se vrneš nazaj v svoje normalno življenje. S tem nič ne izgubiš. Če pa se prijaviš, in ti uspe... Si sploh predstavljaš kaj vse lahko nastane iz tebe? Res, vredno je poskusiti.'' sem razložila in s tem upala, da sem ga prepričala. Niall pa je ostal tiho. Verjetno je razmišljal o tem, kar sem pravkar povedala. No, vsaj upam. Čez kakšne pol ure prijetne tišine in buljenja v televizijski ekran je spet spregovoril. ''Povej mi kaj več o sebi. Vem samo da ti je ime Rebbecka in da si stara toliko kot jaz.'' ''Becky me kliči.Ime Rebbecka mi gre na živce.'' sem ga popravila. Potem sem mu razložila vse od a do ž. Čeprav ga zelo bežno poznam, sem mu vseeno zaupala vse o drogiranju, smrti mame in o vsem drugem. Občutek imam, da bo vse to zadržal zase in ne bo povedal nikomur. Pravzaprav je Niall edina oseba razen moje družine, ki zdaj ve vse o mojem življenju. Po kakšnih 15ih minutah sem bila že čisto objokana. Niall me je objel in stisnil k sebi. ''Nisem vedel, da si imela tako težko življenje. Žal mi je.'' je rekel, medtem ko sem mu s solzami že čisto premočila srajco. Mislim, da naju je vse to zelo zbližalo. Zdaj me vsaj razume in ve, kaj vse sem morala prestajati včasih.
-------------------------------------------------------------------------------------------
Tko, še en del je končan haha c:
Rada bi se zahvalila usm k berete, k brez vs nebi mogla pisat tega, ker bi blo nesmiselno haha< 3

Next.? :3
Rada vs mam:*
30. december 2012
neeeeext *w*
30. december 2012
u95154
u95154
next
http://www.igre123.com/forum/tema/one-direction-kviz/47894/
prosim,poglejte si to temo...
30. december 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg