Forum
u118327
u118327
»Ne mama, ni tako kot ti misliš!« sem sarkastično prhnila nad mamo. »Ne, Charlie samo resnico govorim,« Odvrne nazaj. Zavila sem z oči, zasmrkala in stekla v svojo sobo. Vzela sem risalni list in ga postavila na stojalo. Iz tube stisnem nekaj barv na paleto in pričnem risati.





»Charlote, takoj pridi dol,« sem zaslišala neznosne vzklike moje mame. »Mi lahko pojasniš kaj pomenijo dvojke in enke v tvoji redovalnici?« zavpije, vse v enem stavku, brez, da bi vdihnila delček zraka. Nekaj sekund sem bila tiho in jo gledala naravnost v oči, nato pa se leno vsedla za mizo. »Ne vem.« sem rekla, in vgriznila v sočno jabolko, ki je samevalo v skledi, na mizi. »Res ne vem, kaj se dogaja s tabo, Charlie,« spet začne pridigati. Zavijem z očmi in ogrizek jabolka vržem skozi okno. Naravnost na sosedovo dvorišče. Zadovoljno se nasmehnem in se napotim proti sobi. Ko stopim na prvo stopnico se zopet oglasi.
»Charlotte, ne moreš biti taka. Preveč si uporniška in to se mora nehati...« slišim jo, a jo ignoriram. Brezvoljno se vržem na mojo posteljo in buljim v bel strop, ki je okrašen z raznimi slikami. Nato pa se ozrem k zidu, kjer so polepljene slike mojih pravih in edinih prijateljicah.
:
Gwen, rodila se je v Ameriki, 1. letnik je naredila še v Londonu, nato pa se je morala odseliti, nazaj k očetu v New york. Naslednja je Rebell. Ona prihaja iz Španije, za 15. rojstni dan, pa se je odselila na Škotsko. Ostajata še Gabrielle, ki pa je Francozinja, zdaj živi v Grčiji pri babici in dedku. In še zadnja Charissa, ki je po rodu Grkinja, a se je zaradi ločitve staršev preselila v Anglijo. Nazaj v Grčijo je šla na sredini devetega razreda.
Nikoli si nisem mislila, da bodo kdaj odšle. Sicer pa so vsak dan so z mano. Ne vidim jih, ampak jih čutim.
~Gwen:




~Rebell:




~Gabrielle:




~Charissa:




Sem Charlotte (Charlie) Garfield. Stara sem 16 let, in hodim v drugi letnik. Obiskujem gimnazijo v Londonu, živim pa v mestu Catham (mesto, ki leži poleg obale). Po značaju sem zelo uporniška in mnogi govorijo, da se drogiram in pijem, kar pa ni res. Sem pač običajna najstnica, ki ne mara, da ji ukazujejo.
^ˇ^ˇ^ˇ^ˇ^ˇ^ˇ^ˇ^^ˇ^ˇ^ˇ^ˇ^ˇ
evo, moja prva zgodbica.:3 upam, da vam je prvi del všeč c:
v nadaljevanju bom opisala, Gwen, Rebell, Gabrielle in Charisso. :Đ
19. januar 2013
neeext
19. januar 2013
u114149
u114149
next
19. januar 2013
u108011
u108011
Next c:
19. januar 2013
next
19. januar 2013
Neeexxxt.!!
19. januar 2013
neeeeeext
19. januar 2013
u118327
u118327
2-DEL.
°˙°˙°˙°
~Gwen prihaja iz Amerike, ampak se je z mamo odselila v Anglijo, kjer je živela do 15. leta. Nato je njena mama umrla, zato je odšla nazaj k očetu. Veliko ljudi meni, da je sramežljiva in tiha, njene prijateljice pa pravijo, da je rada zelo glasna in ukazovalna. Je tudi dobra športnica. Najboljša je v nogometu. Ima rahlo skodrane lase in rjave oči. Zelo rada igra in po poklicu bi rada postala svetovno znana igralka. Njena vzornika sta Emma Stone in Daniel Radcliffe.




~Rebell je Španka. V London se je preselila, s starši, nato pa se odselila na Škotsko, zaradi neznanih razlogov. Ima ravne dolge lase in zelene oči. Je uporniška tako, kot ostale prijateljice. Vsi menijo, da je zelo samozavestna in je ni sram povedati, kaj si misli. Je zelo iskrena, in neizdajalska. Ob času je do sovražnikov zelo nasilna in maščevalna. Njena največja želja je, da bi posnela in zrežisirala film, v njem pa bi igrali slavni igralci kot so Brad Pitt, Skeet Ulrich, Emma Watson, Julia Roberts in drugi. Od glasbe pa posluša Justina Biberja in Demi Lovato.




~Gabrielle se je rodila v Franciji - Parizu. Zelo rada se upira, predvsem osebam, ki ji ukazujejo; staršem in učiteljem. Je zelo pogumna in veliko si upa. V šoli rada nagaja in velikokrat kaj ušpiči. V Parizu je hodila v šolo da četrtega razreda, nato pa so jo izključili. Ker tudi starši niso dobili več službe v Franciji, so se preselili v Anglijo. Zelo rada pleše in njena največja želja je, da bi postala znana plesalka. Njena strast je tudi rap. Zelo dobro zna rapati, a se noče izpostavljati. Močno si želi spoznati svoja vzornika Cat Deeley in Lil Wayna.




~Charissa prihaja iz Grčije in v Anglijo se je preselila z obema staršema, a pri 14. letih je morala nazaj v rodno državo, saj sta se njena starša ločila. Je najbolj sramežljiva in tiha v petnožniku. Je zelo pametna in iznajdljiva. Njena želja je, da bi uspešno končala srednjo šolo in se potem vpisala na kolidž. Je mirne narave, a zelo radovedna. Ima blond lase in sivo-modre oči. Kot ostale, se zna tudi ona upreti. Še posebaj takrat, ko ji kdo nekaj reče in ona tega noče storiti. Po poklicu bi rada postala znanstvenica ali pisateljica. Njen vzornik je Ed Sheeran in enkrat ga želi spoznati v živo. Poleg njega pa posluša tudi One direction. Ni ravno nora oboževalka, samo njihova glasba ji je pri srcu.

°To so bili opisi deklet. :3 zdaj pa nextam tako kot prej. :Đ

~ CHARLOTTE ~
Ravno, ko sem hotela narisati glavno črto na risbi, je potrkalo na vratih. V sobo je pokukala glava mojega brata Landona. Bedno ga pogledam. »Kaj hočeš?« zamrmram in do konca narišem črto. »Lahko vstopim?« mi odvrne v odgovor. »Če si že notri...« Ko vstopi se nasloni na veliko okensko polico. Zazre se skozi okno, proti obali. »Charlie, kaj se dogaja s tabo? Drugačna si... Odkar so tvoje prijateljice odšle, si se spremenila. Nisi več nasmejana, tako kot prej in-« Ko izgovori zadnjih 5 besed, se mi začnejo rositi oči. »Zakaj misliš, da je tako, Landon? Zakaj nisem več stara Charlie?« ga prekinem in s piskajočim glasom poskušam vpiti nanj.



Z rokami grem čez lase in se zlomim na tleh. »Wow, wow pomiri se,« poklekne do mene in mi obriše krokodilje solze. »Jih res tako pogrešaš? Skupaj ste bile le nekaj let in, ko so odšle ste po mesecu dni izgubile vse stike. Ne moreš dojeti, da so pozabile nate? Niso te vredne, Charlie. Niso te vredne.« »Ni tako, kot ti misliš,« poskušam iz slabega narediti dobro. Odkima. »Bile so moje edine prave prijateljice, ki sem jih kdajkoli imela. Rada jih imam. Vsak dan jih nosim v srcu in... in, vem da me niso pozabile,« ker še vedno vztrajam pri svojem, ima očitno dovolj, zato razočarano vstane in odpre vrata sobe. »Landon...« zašepetam in se zazrem v njegove sinje modre oči. Pogled mi vrne nazaj in odkima. »Ne vem, kaj se dogaja s tabo. Res ne vem,« še doda in odvihra iz sobe. Globoko zasopiham in ležim na preprogi, ki je iz minute v minuto bolj mokra od prekletih solz. Preklete naj bodo.



..................................
kako se vam zdi?
bi kaj spremenile/dodale?
in najpomembnejše: next? :33
19. januar 2013
u118327
u118327
+klikni na slikceee:3
19. januar 2013
u114149
u114149
vredu
ne
neeeeeeeeeeeeext
19. januar 2013
Neeeekšt!
+A bodo 1D notrii???oo:
19. januar 2013
u118327
u118327
mogoče. :3
19. januar 2013
Okeej!;33
19. januar 2013
u118327
u118327
No, ja. 1D bodo notri. :Đ
imam že ideje, tko, da ju3 dobite nov del. (pa nebodo še v tem delu prišli :3)
19. januar 2013
u87504
u87504
next
19. januar 2013
u118327
u118327
3. DEL.

»Charlotte pojdi v trgovino po nekaj sadja,« iz kuhinje zakriči mama. Ignoriram njene ukaze, in se raje zatopim, v svojo domišljilo. Črte, ki sem jih risala, so ponazarjale moje življenje.
Mama je besno copotala po stopnicah in odprla vrata moje sobe. »Kaj sem rekla?« s strašljivim glasom vpraša in izpuli čopič, iz mojih rok. Prestrašeno jo pogledam. »Mama, te lahko nekaj prosim?« začnem mirno, brez, da bi kričala. »Ne, Charlotte! Nekaj sem ti naročila in ti to stori brez nikakršnega ugo-« »Prekleto, mama! Kaj ne vidiš, da hočem biti sama? Da hočem mir prej svetom? Da se mi bo ta svet v katerem živim, prav kmalu zrušil? Dovolj imam tebe in tvojega jebenega ukazovanja! Hočem mir. Zdaj pa te prosim, da-« V tem trenutku me je zapeklo na licih. Roka je samodejno potovala, do tja kjer me je peklo. To pomeni, da me je mama prvič v življenju udarila. Od šoka, imam čeljust rahlo povešeno in moje prestrašene oči so bile uprte v njene. Hitro in globoko sem dihala in jo gledala; besno in razočarano.
S solzami v očeh, sem stekla po stopnicah, vzela nekaj denarja iz pulta in obula visoke teniske. Oblekla sem še jopico, ki mi je prišla pod roke. Grobo sem odprla vhodna vrata in odrvela na bližnjo tržnico. V vrečko nabasam nekaj sadja, ki je bil na policah. Denar potisnem v prodajalkino dlan in jo pogledala s pogledom, ki ni imel izraza. Ne žalosti, ne jeze, ne veselja... Nič. Prazen pogled. »Si vredu?« me je vprašal glas. Obrnem se proti osebi, ki me je ogovorila. Pred, mano je stal on. Mike, moja simpatija že iz osnovne šole. Nora sem bila nanj, oz. še zdaj bi moralo biti tako, vendar ne čutim ničesar več. Če bi ga imela še kaj rada, bi moralo moje srce poskakovati od navdušenja. Ampak to je izginilo. »Da, vse je vredu,« se prekleto zlažem. Seveda ni nič v redu, v mojem življenju. Obrnem se stran in se napotim proti domu. »Charlotte... bi mogoče... bi se mogoče kdaj dobila?« tiho blekne. »Meni je prav,« izdavim brez da bi pomislila, kaj je sploh vprašal. »Kdaj torej?« vpraša, jaz pa skomignem z rameni. »Enkrat že, samo ne zdaj Mike. Samo ne zdaj.« odvrnem in s temi besedami tudi odidem domov.
Takoj ko vstopim, me ogovori mama. »Kje si bila?« kričala je. Prišla je do mene in me ubijalsko pogledala. Vrečko sadja sem vrgla na tla in jo brcnila. »Vse to se dogaja zaradi nepomembnega sadja?« Brez, da bi pomislila kaj sem rekla, me je napodila v sobo. »V sobo, in to takoj!« zakriči in sprstom pokaže na stopnice, ki vodijo v mojo sobo. Besno jo pogledam in stečem tja kamor mi je ukazala. Iz sosednje sobe se je slišalo hihitanje, butastega dekleta. Očitno si je Landon našel dekle. Še z večjim besom odprem vrata sobe. Ozrem se proti zidu, kjer so slike moji prijateljic. Malo jih še opazujem, nato pa vse potrgam dol. Z solzami v očeh poskušam kričati, a ne gre. Sesedem se na tla in začnem hlastati za zrakom........
...............................................
kririke? < 3
next? :3
20. januar 2013
u114149
u114149
next
20. januar 2013
u93404
u93404
neeeeeeeeeeext.!! fenomenalno + nova bralka. lahk dons še en next?
20. januar 2013
u106387
u106387
neeeeeeeext < 3
20. januar 2013
u118327
u118327
jap mogoče bo že danes, kakšen kratek:*
hvala ker berete. fuuuul mi pomeni. :3
20. januar 2013
neeeext
20. januar 2013
u87504
u87504
next
20. januar 2013
u118327
u118327
*Naslednje jutro, sem začutila bednost v mojem telesu. Ležala sem na postelji in opazovala strop. Nekajkrat sem glavo obrnila proti zidu, kjer so bile slike prijateljic. Zdaj jih ni več. Ležijo na tleh raztrgane in zmečkane. Še nekaj časa strmim tja, nato pa trmasto vstanem, iz predala vzamem lepilo in se vsedem na tla. Pograbim košček slike na kateri je bila Rebell, potem pa poiščem še drugi košček, ki se je ujemal z drugim. Ko sem vse sestavila, sem jih tudi nalepila nazaj na steno. »Nikoli si nisem mislila, da mi bo tako hudo za vami, punce. Pogrešam vas in kaj bi dala, da bi dobila vsaj kakšen podatek o vas. Ne morete verjeti, kaj vse vam imam za povedati. Potrebujem vas. Ker vas ni, manjka del mene. Moj svet je prazen brez vas.... Rada vas imam.« govorim zidu, ki je polepljen z raznimi slikami; na plaži, v mestu, v šoli, v parku, v nakupovalnem centru... Povsod smo tičale skupaj. Poimenovale smo se petnožnik. »Žal mi je,« zašepetam. Govorjenje s slikami me pomirja, zato sem sproščeno in z pozitivno mislijo odšla na zajtrk.
»Jutro Landon.« rečem bratu in ga objamem. Vsedem se poleg njega in vzamem eno izmed palačink, ki jih je mama prinesla na mizo. Ko se slednja tudi vsede, me osorno pogleda, na hitro spije čaj, in odhiti v službo. »Pridem pozno zvečer,« doda in objame Landona. Mene sploh ne pogleda. Ko hočem nazaj v sobo, me prekine Landon. »Charlie, kaj za vraga imata z mamo?« skomignem z rameni. »Še sama nevem,« rečem in pogled usmerim skozi okno. »V družini sem edini moški. To moram urediti,« Skomignem in stečem v sobo, kjer zopet pričnem risati.



~ klikni ~




~ Landon
.........................................................
a bi kej spremenile, dodale, popravile.. anything..? :Đ (sigurno je kaj)
hvala, ker berete.^^
NEXT? :33
20. januar 2013
u93404
u93404
jaz res ne bi nič popravla..!! vse je čist popolno tako kot je. ne vem zakaj še sprašuješ, itak N.E.X.T!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
21. januar 2013
u106387
u106387
Next.
brez komentarja. Zgodbica bi morala imeti veliko več bralcev, kot jih ima zdaj.
21. januar 2013
HEJ :3
Všeč mi je način pisanja; iz glavne osebe se preseliš na opise prijateljic, ki skupaj z glavno osebo tvorijo zanimivo skupino, všeč mi je, da ima Charlote hobi risanja ob katerem se lahko sprosti in spusti možgane na "pašo" (zdi se mi, da sprostitev Charlote sprosti tudi nas - bralce)
lik mame dodatno popestri dogajanje. Všeč mi je, da pri pisanju upoštevaš knjižni jezik, saj je branje knjižnjih zgodbic (meni osebno) v večju užitek.
Všeč so mi tudi slike glavnih oseb in tudi Gifi, ki dobro vpišejo dogajanje (ponekod tudi komično..)
Skratka hvala ti za nekaj minutk branja v katerih sem uživala neizmirno (:
upam, da te ne moti moj dolg kometar (nekako sem jih navajena pisati)
~ In,da ne pozabim; N E X T ! :3
21. januar 2013
u118327
u118327
ooh, hvaaaaaaala:** veš kok mi to pomen? (:
next bo verjetno zvečer, ju3 bo malce daljši in pa v sredo tudi, ker je stavkaaa! :Đ
21. januar 2013
u114149
u114149
next
21. januar 2013
u114382
u114382
next...full dobra zgodbica )
21. januar 2013
u118327
u118327
5. DEL

Odločila, sem se, da narišem nas. Petnožnik, brez katerega bi bilo moje življenje prazno. Ko končam, sliko prilepim zraven ostalih. Stopim korak vstran in opazujem naš zid. Zid prijateljstva.



Na ponedeljek me zbudijo topli žarki Londonskega sonca. Na dolgo in široko, se pretegnem in pomencam oči. Nato odidem v kopalnico, kjer opravim osebno higieno, potem pa je čas za oblačila. Velikokrat vzamem oblačila, ki mi prva pridejo pod roko, a danes sem hotela nekaj posebnega. Stopila sem na prste in iz omare privlekla hlače s potiskom rožic, belo majico in jakno. Ko se oblečem, še v torbo nabašem zvezke in peresnico, ter se odpravim do šole.



»Hej Charlotte,« pricvili do mene nadležna 'prijateljica' Sophie. Nekaj zamrmram nazaj in jo pogledam s pogledom, ki naj bi pomenil: 'Si resna?', in se vsedem za klop. Iz torbe privlečem zvezke, za matematiko in peresnico. Brez zanimanja odprem stran kjer je napisana zadnja snov in začnem 'ponavljati'. »Dobro jutro, učenci,« reče prof. Moole. Vsi v razredu vstanejo, jaz pa jih z privzdignjeno obrvjo gledam. Neka piflarka, ki je sedela pred mano, se prefinjeno obrne, proti meni in me vzvišeno premeri od glave do pete. Namenim ji grd pogled, zato se raje obrne naprej. Takoj šepne nekaj svoji prijateljici. Vedela sem, da je omenila mene in moj stil. Pazi naj se me. »Gospodična Garfield, imate problem?« zažvrgoli profesorica. Ves razred upre oči vame. Grdo jih pogledam. »Ne, nikakor,« se 'prijazno' nasmehnem in še sama vstanem. »Lahko sedete.« spet zapiska. Ko se vsi vsedemo, začne nakladati o snovi, kateri nimam pojma. Zdolgočaseno buljim v knjigo in razmišljam kako bi bilo, če bi Gabrielle, Rebell, Charissa in Gwen bile tukaj, z mano. Zagotovo bi klepetale in se skupaj posmehovale določenim sošolkam. Zdaj pa je z mano samo Sophie, pa še ta je pri pouku kot svetnica. Navadna opravljivka, ki se izdaja za mojo prijateljico. Pa kaj še. Nisem neumna. Če bi se mi ljubilo, bi ji že zdavnaj povedala kaj si mislim. Ampak mi ni do prepirov.
Končno konec pouka. Vsa srečna priskačem do omarice in iz nje privlečem jakno. Hitro jo oblečem, in najbrž prva odprem vhodna vrata šole. »Kam pa kam, Charlotte?« zapiska tista piflarka, ki me je zjutraj gledala, kot, da bi padla z Marsa. »Želiš?« jo poslušam na prijazen način. »Vprašala sem te, kam greš!« povzdignem obrvi. »Oprosti ljubica, ampak ne zadiraj se name. Nakopalo ti bo težave. In kam za vraga, se gre po koncu pouka?!« malce privzdignem glas. Vzvišeno se zazre vame. »Tako si čudna. Zato te nihče ne mara. Ti misliš, da so tvoji prijatelji, za hrbtom pa opravljajo. Oprosti meni ljubica, ampak življenje je kruto,« zopet zapiska, kar mi gre še dodatno na živce. Zavijem oči, in se hočem prebiti čez njo, a me prekine Sophie. »Dekleti, nehajta! Ne morem gledati kako se moji najboljši prijateljici prepirata.« »Jaz? Ona? Ti? Me tri? Prijateljice? Veš kaj Sophie, nisem neumna. Vem, da se pred mano delaš svetnico, nato pa na stranišču govoriš... tej navadni, otročji punčari, kako sem butasta in dolgočasna,« prhnem nanjo. Debelo me pogleda. »S-slišala si naju? Na stranišču?« Ko hočem spet blekniti nekaj nad nanjo, se spet oglasi neumna barbika. »Prvič: nisem navadna in otročja punčara, ampak Amber,« morilsko jo pogledam, češ, ne moti, ker se ti tako ali tako slabo piše. Nekaj časa je popolna tišina. Nato pa se oglasi Sophie. »No, zdaj veš. Nisem bila, nisem in tudi ne bom tvoja prijateljica,« zavijem z očmi. »Misliš, da nisem ugotovila? Vidve sta največji barbiki na svetu.« ko sem kriknila zadnji stavek, sem se počutila nekoliko olajšano. »Ti si pa največja cipa na svetu. Vsi govorijo, da si lahka punca,« je rekla Amber. Namrščila sem se, roko spela v pest in namerila proti njej. »Saj ne upaš,« je dejala Sophie in se važno postavila pred mano. Še z večjim besom sem napela pest, čakala kakšno sekundo in, ko se je hotela obrniti proti Amber in se zasmejati, udarila po nosu. Kri je lila iz nosa kot iz škafa, jaz pa sem se zmagovalno nasmehnila pri sebi, pograbila torbo in dodala: »A, da ne?« Amber je z široko odprtimi usti gledala enkrat njo, enkrat mene. Ni vedela kaj storiti, dokler ni Sophie, začela cviliti kot prašič na robu smrti (koline, mislim). Pogoltnila je slino in po torbici začela iskati robček za svojo krvavečo prijateljico. Krvaveča je ležala na tleh, in javkala, kot, da bi jo udarila z macolo. »Če bo še kaj podobnega, se tebi godi enako, če ne hujše!« sem še zagrozila Amber in olajšano odšla domov. Jutri bo moj 18. rojstni dan. Upam, da bo vsaj ta dan, malce boljši od preteklih. Iz torbe privlečem star Mp3, slušalke potisnem v ušesa in predvajam skladbo od Rihanne - Diamonds.
http://www.youtube.com/watch?v=lWA2pjMjpBs
~~~~~~~~~
Amber:



Sophie:



.........................................................................
a je kul?
sam eno vprašanje: a dajem preveč slik?
a sploh nadaljujem? :3 (okej 2 uprašanja sta x'Đ)
HF. :Đ
22. januar 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg