Forum

1.Del
»Karin, dobil sem novo ponudbo. Seliva se.«
Je z velikim navdušenjem naznanil Ryan, ki je pravkar vstopil v stanovanje.
Ob njegovih besedah sem zastokala. »Bojim se, da tokrat ne bom morala s tabo.«
»Zakaj ne?«
Premeril me je s pogledom, potem ko sem želela nadaljevati. »Tega ne zmorem več.«
Ni mi bilo težko prekiniti z Ryanom, konec koncev med nama ni bilo nikoli nobene romantike. Vedno sem bila samo njegova igračka, njegova spolna sužnja in ja…čas je, da končam s tem. Naveličana sem že vsega tega.
»Hočeš reči, da ti ni več do…«
»Preseljevanja.« sem ga na hitro prekinila. In seveda upala, da bo razumel. »Zame je to preveč naporno in boleče…osamljena sem in posledično tudi depresivna.«
»Ti jaz nisem dovolj? Se z mano kdaj dolgočasiš?«
No, ja če bi mu upala na tole pošteno odgovoriti, bi zagotovo dobila udarec ali pa še kaj hujšega. Ryan je bil vzkipljiv in občutljiv moški. Z njim sem morala ravnati zelo previdno, pravzaprav je bila vsaka moja poteza dobro premišljena.
»Ah, ne lubček.«
Kadar sem bila v zadregi sem se vedno zasmejala, da bi s tem prekrila tremo, ki sem jo imela.
Vsak napačen korak, bi lahko pomenil konec z mano.
Sploh zdaj, ko sva bila z Ryanom daleč stran od Slovenije. Če bi me želel me bi lahko hladnokrvno umoril in nihče ne bi vedel za to.
»Ryan, iskreno povedano, sem se kar zaljubila.«
Lagala sem mu. Kot sem to počela že celo svoje življenje.
Ryanu sem planila v naročje in mu začela odpirati gumbe na srajci.
»Mmm ljubica.No, to sem želel slišati od tebe.« je zastokal in svoje roke zakopal v moje lase.
Po glavi so se mi podile poredne misli, kako ga bom pretentala.
Bilo je v resnici preveč lahko.
In moj projekt sem uresničila takoj, ko sem dobila nekaj moči nad njim.
Ključe njegovega avtomobila sem spretno in neopazno privila k sebi, v svoje dlani. Sreča je bila tokrat na moji strani in neopislivo je bilo kako sem se razveselila tega.
»Samo trenutek, slabo mi je.« splazila sem se na stranišče, Ryan pa je potrpežljivo čakal, da se vrnem.
Kakšen bebec. Sem pomislila, potem ko sem se preoblečena splazila skozi okno na drugo stran dvorišča, kjer je bil parkiran njegov labordzini.
»Srečna jaz.« sem sama pri sebi razmišljala. »Če mi bo zdajle uspelo.«
Srce mi je tako divje poskakovalo po prstnem košu, da sem mislila, da ga bo vsak čas razgnalo. Toda, ko sem bila dovolj blizu in sem hotela odkleniti avto, sem od razočaranja kar malce zajokala. »Prekleto! Niso pravi.«
S svetlobno hitrostjo sem stekla nazaj v hišo, ponovila postopek plezanja in preoblačenja, nato pa se po vseh štirih spet odplazila do Ryana, ki me je verjetno že nestrpno pričakoval.
»Ryan ljubček?« preden sem se prikazala iz vogala se mi je zdelo, da sem zaslišala nek zvok korakov, ki so prihajali iz dnevne sobe. To me ni prestrašilo, saj sem bila vajena, da je Ryan zaradi svoje službe imel varnostnike, ki so vsake toliko časa prihajali k njemu. Toda, ko sem prestopila prag dnevne sobe, nisem morala zadrževati krika.
Moje prestrašene oči so videle preveč grozote!!
05. oktober 2017
Dober začetek, da super pišeš
Next
06. oktober 2017
Next
07. oktober 2017
Next
07. oktober 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg