Forum
"Allison, punčka moja! Pridi se igrat!" sem zaslišala očetov pijan glas iz spodnjega nadstropja. Zaprla sem oči in jih spet odprla. Nič se ni spremenilo, še vedno sem tu v tej sobi in čakam, da me oče spet pretepe.
Slišali so se njegovi močni koraki po stopnicah. Moram ostati močna, če bom jokala bo še stokrat huje.
Odprl je vrata z jezo in v sobo je prismrdel vonj po alkoholu. Pogledal me je z jezo v očeh in pogled sem preusmerila drugam. "Poglej me!" je zakričal ampak nisem. Napaka.
Stopil je do mene in mi pritisnil klofuto, da sem padla z stola po tleh. "Samo ostani močna, ostani močna Allison," sem si govorila v mislih. Takrat me je prijel za roko in potegnil gor. "Ti ničvredna prasica," je zarenčal in me brcnil v trebuh. Še sem zadrževala solze.
"Razmišljam, da bi te kar poslal tja kot sem tvojo mamo. Zastonj živiš, noben te ne mara," je rekel in se zlobno nasmejal. Prijel me je za lase in me vlekel v dnevno sobo ter strgal oblačila dol z mene. "Tako neuporabna si!" je zatulil in me brcnil. "Zastonj živiš!" brca. "Vsi te sovražimo!" brca. "Ista si kot tvoja mati in tvoj brat! Oh, počakaj saj sta mrtva! Oprosti punčka, saj boš počasi z njima!" brce v trebuh. Ne smem mu pokazat, da se ga bojim. Ne smem.
"Nisva še končala punčka nato se bova še pozabavala!" je rekel in pokazal na predal kjer je imel bič. Zmrznila sem in počakala, da je odšel dalje ven. V klub. Spet pit.
Takrat sem se izjokala in komaj vstala. Trebuh me je bolel zaradi brc ampak sem vedela, da to še ni nič. Odkar sta umrla moja mami in brat je začel piti. Pretepa me vedno bolj, polna sem modric. Polno imam ureznin, ki mi jih je naredil z bičem in brazgotin od rezanja.






Ne morem nič. Nemočna sem. Verjetno se sprašujete zakaj se mu pustim in ne pokličem policije ampak ne. Zaklepa me v hišo in niti ne upam poklicati, ker vem, da bi me ubil.
Privlekla sem se v sobo in prijela mojo kitaro. Pomirjala me je in vedno sem ob igranju pozabila na skrbi.






Nato sem kitaro spet skrila in obraz zakopala v vzglavnik in ga zmočila s solzami. Nisem spala do enajstih zvečer, ker sem vedela, da bi bila zelo tepena, če bi zaspala preden pride domov. Nato me je po pomoti zmanjkalo...
Zbudil me je oster udarec čez noge in takoj sem bila budna. Pred mano je stal oče ves razjarjen. "A si pozabila na najin dogovor punčka?" je vprašal in po alkoholu mu je smrdelo iz gobca. "Ne nisem," sem šepnila. Potegnil me je gor in me začel klofutati. Takrat sem se začela jokati in nisem več mogla zadržati v sebi.
"Oh a se punčka joče? Kaj pa je narobe?" je posmehljivo vprašal in me tako udaril, da sem padla na posteljo. "Zdaj pa izgini psica ničvredna," je rekel in stopil iz sobe ter me zaklenil.

*MOJ OPIS*
Sem Allison Roberts, 17 letna punca, ki še ni imela fanta. Moj oče je pijanec in moja mama in brat sta bila umorjena...
Upam, da se bom kdaj iz tega rešila saj že v vseh 17 letih nimam nič od življenja...






Next?;3
09. julij 2014
omg kak je pa tole perfektn začetek
boga alison
men se tak smili
pa tega njenga očeta bom ubila majkemi
kreten zabit en prizadet u glavo
js tut upam da se bo alison ratal rešit iz tega 'zapora'
popoun začetek res
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT
09. julij 2014
Hud začetek!!
Boga Allison js bi razbila tega prasca
Fullll super je!!
In seveda NEXTT!!!
10. julij 2014
neext
10. julij 2014
u174606
u174606
next
10. julij 2014
O joj jst jokam
Boga Allison
Zelo dober začetek
Next
10. julij 2014
u171835
u171835
Next+nova bralka
10. julij 2014
Pa3cija ne jokat haha:c<3
Hvala vsem:*

Prižgala sem majhno nočno lučko in se pokrila z odejo. Pogledala sem se po telesu, ki je bilo polno ureznin in modric. Trebuh me je bolel od brc in že dva dni nisem nič jedla.
Zaslišala sem korake po stopnicah in hitro ugasnila luč ter se delala, da spim.
"Allison!" sem zaslišala očetov jezen glas. Takoj sem vstala in čakala na nove udarce. "Pojdi se umiti in tu imaš hrano, da ne boš rekla, da ne skrbim zate!" je rekel in se odpravil ven. Bila sem začudena. Kaj je danes narobe, da je zdaj tak z mano? Ponavadi me sovraži in pretepa...Čudno..





Pod tušem sem komaj zadrževala solze saj me je vso bolelo. Voda mi je tekla v sveže rane in peklo me je. Zelo.
Ko sem stopila iz tuša sem se oblekla v pižamo in previdno in zelo tiho za sabo zaprla vrata kopalnice. Na hodniku sem pogledala levo in desno. Tema. Zgleda, da oče že spi.
Po prstih sem se odpravila v sobo in se ulegla na posteljo.
Čez nekaj minut sem zaspala. Naslednje jutro me je zbudila budilka ob šestih. Vstala sem in se naenkrat zgrudila na tla. Leva noga me je bolela in komaj sem se pobrala s tal.
Šla sem v kuhinjo in opazila, da oče še spi. Sedaj se ga nisem bala, ko ni pijan ne naredi nič in je samo tiho. Naredila sem zajtrk in mu ga pripravila na mizo ter še sama nekaj pojedla. Zdaj je odlična priložnost. Zakaj ne pobegnem? Spi in ne more nič. Prej, ko se zbudi sem že lahko na drugi strani mesta. Ali sem dovolj pogumna?
Ugriznila sem se v ustnico.






Spravila sem se v sobo in pobrala svoje stvari ter kitaro. Vzela sem nekaj majčk in hlač ter spodnje perilo in glavnik. To je vse. Če zdaj ne pobegnem ne bom nikoli ampak...Kaj, če se zbudi?
Vdihnila sem zrak in se pogumno in tiho odpravila po stopnicah. Še kar je spal, ko se bo zbudil bom že na varnem. Odprla sem vrata in že napol okusila svobodo. Nato sem vrata spet zaprla in začela teči po mestu. Tekla sem in tekla in čutila ostro bolečino v nogi. Ampak moram pobegniti in se rešiti. Nato sem le mogla nehati saj je bolečina bila premočna. Usedla sem se pod nek most.






Bila sem srečna in prestrašena obenem. Kako bom preživela brez denarja? Kje bi dobila službo? Kaj, če me oče najde? Glavo sem naslonila ob mrzel zid in strmela v naravo.
Hvala bogu, da imam zraven mojo kitaro in mogoče bom po ulicah z njo kaj zaslužila.
Vstala sem in šla do reke, ki je bila blizu mostu. Z vodo sem si očistila rane iz katerih mi je spet tekla kri.
Bila sem izmučena in najraje bi se ulegla na travo in zaspala ampak to ni mogoče. Oče me že verjetno išče. Morem naprej.
Na ulicah je bilo veliko ljudi, ki so bilo lepo oblečeni. Pogledala sem nase. Niti približno takšna nisem kot vsi tukaj. Res pa je tudi, da je tu veliko beračev in zgleda, da bom tudi jaz ena izmed njih. Dan mi je minil tako, da sem samo hodila in nazadnje se je začelo temniti. Usedla sem se k velikemu hrastu in razmišljala. Bila sem stran od doma. Me že išče? Ali je vesel, da sem odšla in me ne bo več nazaj? Ja, verjetno res.
Takrat sem zaslišala korake, ki so se mi približevali. Pogledala sem v tisto stran ampak bilo je temno in nisem videla. Začelo me je stiskati pri srcu, ko sem zagledala obris moškega. Pograbila sem stvari in začela bežati stran. Takrat sem padla. Nisem mogla vstati saj me telo ni ubogalo. Nato me je neka roka prijela za ramo. To je moj konec...

Kdo mislite, da je bil ta moški?
Next?:*
10. julij 2014
u174606
u174606
next :33
10. julij 2014
pomoje da oče ni
lahka bi biu harry
tole je fenomenalno
ful sn vesela da se je alison rešla
NEEEEEEEEEEEEEEEEEXT
10. julij 2014
next
10. julij 2014
Omg! Mislim da je nekdo izmed One direction
Nextt!!!
11. julij 2014
harry, neext
11. julij 2014
Vse boste izvedeli tu, pa hvala da berete

"Si vredu?" je vprašal raskav moški glas. Nisem se premikala in srce mi je močno bilo. Kaj mi bo naredil?
Počasi sem vstala in njegova roka me je spustila. Nisem se obrnila nazaj. Globoko sem dihala in srce mi je skoraj padlo ven od strahu. Globoko sem vdihnila in se obrnila nazaj.
Nek fant je zaskrbljeno gledal vame z smaragdnimi očmi. Wow! To je vse kar lahko rečem. Bil je prečudovit v vsakem pogledu.






"Kaj je narobe?" je zaskrbljeno vprašal. Samo strmela sem vanj. Pogledal me je postrani.
"Zakaj nisi doma, začelo se je temniti," se je nasmehnil.
Kako naj mu razložim, da nekako ne morem domov, ker bom spet tepena? Da sem zbežala. "Ne morem domov," sem bleknila. "Zbežala sem."
Ugriznila sem se v jezik. ZAKAJ SEM TO REKLA?! "Zbežala? Zakaj vendar?!" je začudeno vprašal in si šel z roko skozi lase. Pogledala sem v tla saj me je bilo sram povedati razlog povsem neznanemu človeku. "Oh, oprosti. Harry Styles," je rekel kot, da bi mi bral misli in ponudil roko. Nisem vedela ali naj sprejmem ali ne in nekaj časa sem se obotavljala.
"Allison Roberts," sem rekla in previdno stresla njegovo roko in spet umaknila.
"Prideš k meni domov? Ponoči na teh ulicah je lahko nevarno," je rekel in pogledal okoli. Pravzaprav je res bilo malo mrzlo in sem bila lačna zato sem šla z njim. Počasi sem stopala za njim in venomer se je obračal in gledal, če sem še tu.
Nato sva prišla do velike in zelo lepe hiše. Verjetno njegove.






Odprl mi je vhodna vrata. "Dame imajo prednost," se mi je nasmehnil. Previdno sem se splazila noter, ko je vrata zaprl. Začel se mi je počasi približevati in srce mi je spet vedno bolj hitro bilo. "Ne približuj se mi!" sem zakričala in skočila v kot.

Next?
11. julij 2014
next
11. julij 2014
u174606
u174606
next
11. julij 2014
Nextttttttttttt
11. julij 2014
se mi je zdel da bo harry
Bil je prečudovit v vsakem pogledu. haha no s tem se pa absoluno strinjam
itak da je prečudovit
mislim on je HARRY STYLES
hitr napiš naprej kr mene ful zanima nadaljevanje
NEEEEEEEEEEEEEEXT
11. julij 2014
next
12. julij 2014
sweet love <3 a ne da? haha he is so perfect*0*

"Allison nič ti ne bom naredil!" je začudeno rekel in se odmaknil. "To je vedno rekel moj oče preden me je pretepel," sem bleknila in se nato takoj ugriznila v jezik.
"P-prosim?!" je zajecljal in me pogledal. Sranje, samo to je še bilo potrebno. "Allison moreš mi zaupati," je jezno rekel. Obraz sem zakopala v svoje dlani in začela jokati. "Oprosti All-." je začel, ko sem ga prekinila. "To vsi rečete. Lahko grem?" sem vprašala in si začela sproti brisati solze. "Ne morem te spustiti Allison dokler mi ne poveš," je zašepetal in se usedel na tla zraven mene. "Ne joči," me je potolažil in me prijateljsko objel. Upala sem, da nebo videl mojih modric in ran, ki mi jih je naredil oče saj bi to bilo slabo. Zelo. Lahko bi prijavil policiji in takrat bi res, res bila v globokem sranju.
"Bi kaj jedla?" je nato vprašal po kakšni minuti tišine in končno sem se izvila z njegovega objema. Samo prikimala sem in s težavo vstala.
Hvalabogu sem nosila pulover in kavbojke, da se ni videlo modric in ureznin. Peljal me je v kuhinjo in me posedel na bel stol. "Takoj bo pripravljeno," mi je pomežiknil in se posvetil kuhanju. "Torej Allison, mi lahko prosim razložiš zakaj si pobegnila? Lahko mi zaupaš," je dejal in postregel.






"Sploh ni pomembno, še danes grem," sem rekla in počasi ovijala špagete okoli vilice. Odkimal je. "Nikamor ne greš dokler ne zvem," je šepnil in se nasmehnil.
"Bili smo srečna družina dokler nista mami in brat bila umorjena pred kakšnim letom. Takrat se je vse spremenilo, svet se mi je podrl in oče je začel piti. Začelo so se prepiri in vedno se je drl name. Nato se je to spremenilo v kakšno klofuto, ki sem jo dobila kar tako. Nato me je občasno udaril. Začele so se kletvice in bila sem vse, samo človek ne. Potem me je pretepal že vsak dan po dvakrat. Na začetku je uporabljal tudi nož in me porezal, nato bič. Vedno me je za lase privlekel v dnevno sobo in me tam vredu zbrcal. Grozil mi je, da me bo poslal k bratu in mami, ki sta že mrtva. Nato je šel pit dalje in.." sem govorila in nato nisem mogla več. Sesula sem se in začelo glasno jokati. Pokazala sem mu vse ureznine po hrbtu, trebuhu in vse modrice.






Next?:3
12. julij 2014
Next+nova bralka
12. julij 2014
next
12. julij 2014
Omg jokam kako je njen oce prizadet
Takojj nextt
12. julij 2014
ja js tut jokam
js bom tega kretena zadaula
omg ka vse ji je naredu
resno on si ne zasluži živet majkemi
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT
+ aja zdej do naslednga pondelka ne bom komentirala kr smo na morju pa ni wifija tak da ne boš misla da sn nehala brat
tole je perfektno
12. julij 2014
neext
13. julij 2014
Harry je samo za kratek čas odprl usta in jih nato spet zaprl. Zgleda, da mu je zmanjkalo besed. Strmel je v mene in vilica mu je padla iz rok.
Pogledala sem v njegove smaragdno zelene oči, ki so zdaj prikazovale samo žalost in jezo hkrati. Takrat je spet pogledal vame in moje rane na rokah. Hitro sem potegnila rokave dol.
"Moj bog..." to je bilo vse kar sem še slišala iz njegovih ust. "Preživela sem," sem se mu nasmehnila in ga poskušala spraviti v boljšo voljo.
Takrat me je pogledal in od jeze so se mu napele mišice. "Ubil ga bom!" je siknil.






Odmaknila sem se stran. "Ne govori tega!" sem skoraj da zakričala. Pogledal me je in se obrnil nazaj k mizi. Krožnik je potisnil dol z mize, da se je razletel na tisoče koščkov. Postalo me je strah, da mi kaj naredi. Začela sem se umikati proti izhodu. Vsa ta jeza v hiši, ta napetost mi je bila tako znana. Še preveč.
"Nič ti ne bom naredil," je nato rekel in vstal od mize. Te besede so mi odmevale v glavi. Vedno jih je izrekel moj oče in me potem hudo pretepel. Začela sem tekati proti vratom in postalo me je strah. Moram se rešiti. Čimprej moram od tod.
"Allison!" sem zaslišala njegove krike za mano. Skoraj sem že prišla iz hiše, ko sem narobe zavila in vstopila v kopalnico. Zaklenila sem se in se razgledala.






Sedla sem na tla in začela jokati. "Allison takoj odkleni!" sem zaslišala njegove besede od zunaj in tolčenje po vratih. Zakaj sem šla z njim? Zakaj nisem ostala tam? Kaj mi hoče? A me bo pretepel kot moj oče?
Zaprla sem oči iz katerih so tekle debele solze. "Allison prosim odpri, obljubim, da ne bom nič naredil," je nato že kar prosil. "Ob meni boš varna, obljubim," je rekel in nehal tolči po vratih.
Vstala sem in prijela za ključ. Globoko sem vdihnila in ga obrnila. Hitro je vstopil in me objel. "Auuu Harry to boli!" sem zakričala, ker so me rane še vedno pekle. "Oprosti," se je opravičil in takoj stopil korak stran. Zagledala sem se v njegove čudovite zelene oči in on je gledal vame.
"Lahko grem zdaj domov?" sem tiho vprašala po nekaj sekundah zijanja drug v drugega. Z roko si je šel skozi lase. "Žal Allison, ne spustim te domov k takemu kretenu," je rekel in zadnjo besedo skoraj zarenčal. Nisem se upirala saj tudi sama nisem hotela nazaj.
"Pridi popeljal te bom v tvojo novo sobo," je rekel in mi pomignil naj grem za njim. Šla sva v zgornje nadstropje in tam je odprl vrata. Soba je bila takšna kot je še nikoli nisem imela. Čudovita.






"Ti je všeč?" se je nato nasmehnil. Prikimala sem. "Hvala," sem zamrmrala.
"Zdaj pa sedi dol, da ti poskrbim za rane," je rekel in me popeljal do postelje. Dvignila sem majico in najprej je skrbno pogledal. "Samo po nekaj grem," je rekel in odkorakal iz sobe. Sama sem se zagledala v rane in samo zavdihnila.

Po kaj je šel Harry?
13. julij 2014
po povoje??
next čim prj
NEXT
13. julij 2014
Next
13. julij 2014
Po prvo pomoč?
Nexttt pa čim prejjj
13. julij 2014
u175846
u175846
Next
13. julij 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg