Forum
|Uvod|
Ne bom začela z "Živijo!", vendar bom kar takoj prišla na bistvo. Zgodba je neke vrste nadnaravna. Ne bom mešala več čudežnih bitij skupaj (volkodlaki, škrati itd.). Za zdaj naj vam povem le, da prosim prolog preberite do konca. Vem, da ni čisto razumljiv, vendar se bodo dogodki kmalu razjasnili. Bo veliko zapletov, o posameznih delih (kdaj bodo prišli) pa vam ne obljubljam da bodo pogosto, saj bi rada bila s šolo letos bolj uspešna kot lani. Na mesec bodo deli prišli mogoče samo trikrat (odvisno kak bo v šoli kej s spraševanji, testi in tem...). Pa še nekaj: TUKAJ SE NE OGLAŠUJE! (poudarjam). Upam da razumete, zakaj ne bom mogla redno objavljat - zdaj pa bo že čas, da začnemo!






“Ni važno kako človek umre, važno je, kako živi.”

~Samuel Johnson
Bil je za mano. To sem vedela. Od teka sem bila izmučena, vendar nisem smela zdaj omagati. Šlo se je za življenje ali smrt. Bil je hiter, jaz pa tudi. Morala sem si poiskati zavetje, kjer me ne bo našel. Luna je bila polna, dajala pa je tudi veliko svetlobe – ravno dovolj da sem videla kam naj stopim. Nato pa se je še tisto malo svetlobe, izgubilo nekje med gostim goščavjem in ker me je zdaj obdajala sama črnina sem padla na neki veji, ki je ležala na tleh. Noga me je zelo bolela, iz nje pa mi je začela teči tudi kri. “Sranje!” Odtrgala sem rokav majice in si zavezala krvavo rano. Naprej nisem mogla, saj je bil že skoraj čisto pri meni. Skrila sem se za neko drevo. Vedela sem, da me bo prej kot slej našel, a nisem morala teči saj me je bolečina v nogi preveč žgala. ‘Kaj bo sedaj?! To je to? Konec mojega življenja?’ NE! Stisnila sem zobe in se z bolečo nogo gnala naprej, po neusmiljenem gozdu. Ampak, naenkrat je nekdo stal pred mano in čeprav ni bilo nobene prave svetlobe sem vedela, da se mi potuhnjeno reži. Nič ni rekel. Samo tam je stal in gledal svojo naslednjo žrtev. “Živijo. In… khm – ADIJO!”
“Rosaline! Prosim… zbudi se!” Besede, ki so me nagovarjale, naj oprem oči. Ta glas, tako blizu a tako daleč. Poskusila sem odpreti oči, vendar bile so zelo težke – pretežke, da bi jih lahko odprla in pogledala kaj se dogaja. “Rose!” To zagotovo ni bil isti glas. Bil je… moški. Glas ob katerem vsa dekleta zaščemi na prijeten način. Glas, ki te vedno pomiri, ko si v hudi stiski. Glas ob katerem se raznežiš, ki ti spodnese noge, da ne moraš več stati. Slišala sem težke korake, ki so se mi približevali. Bili so čedalje bliže in bliže. Približevali so se mi zelo hitro – kar iznenada pa so potihnili. “Rose?” Me je zopet vprašal glas – vendar je tokrat bil tih in nežen. Na mojem licu sem začutila mokro kapljico slane vode – solzo, le da ni bila moja. Nekaj me je močno streslo, a moje telo se ni hotelo odzvati. ‘Moram se premakniti!’ Ampak to je bilo lažje reči, kot storiti. Če sem se še tako trudila nobena mišica v telesu ni hotela delovati. ‘Kaj se dogaja?! Zakaj se moje telo ne premika?’ Bila sem prestrašena in nisem vedela kaj narediti. ‘Kako je prišlo do tega?! Kako mi je sploh ime? Zakaj se ne spomnim prav ničesar?!’ Takrat pa sem se predala. Moje telo se ni moglo več upirati. Vsega je bilo preprosto preveč. Padla sem v skrivnostni sèn.

Ali boš bral/a?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

30. oktober 2014
next
30. oktober 2014
neeeext...super zgodba res
30. oktober 2014
Wow... To je full perfektna zgodbica. Res mi je zal, da nebos nextala tako pogosto, a te popolnoma razumem. A si sama naredila tisto slikico?
Vsec mi je, ampak obenem zgleda tako strasljivo ( ne vem zakaj... )
Tebi pa uspe, da nimas slovnicnih napak, no vsaj jaz jih ne opazam...
Zanimivo mi je to, da si dala, na zacetku, misel, ali kakorkoli bi temu lahko rekla.
Mogoce ne bos verjela, toda hvala ti za linkec...
A nadnaravna zgodbica bo? Zanimivo... Me prav zanima nadaljevanje (:
Res mi je zal, ce sem se prevec razpisala, ampak se kr navadi (:
In seveda, da nadaljuj...
Next (:
30. oktober 2014
next
31. oktober 2014
Next
31. oktober 2014
u181034
u181034
next
31. oktober 2014
u168704
u168704
Nextt
31. oktober 2014
next
31. oktober 2014
next
31. oktober 2014
Všeč mi je začeteek ;D me prav zanima kaj vse bo iz tega (;
Next!
31. oktober 2014
u105006
u105006
Neeeeeeeeeext
31. oktober 2014
u168704
u168704
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeextttttttttttttttttttttttttttttttttt
31. oktober 2014
next
31. oktober 2014
Vem, da je tale next BLAZNO kratek, ampak vam prilagam trailer, da se vam oddolžim (ker sem ga zdle delala)! Noter vem da je velik napak, ampak nism ravno naboljša v angleščini tak da se prosim ne ozirat na tist!
POVEZAVA:
https://www.wevideo.com/view/259859193?timelineId=259831315







“Ničesar v življenju se ni treba bati, treba je samo razumeti.”
~Marie Curie



•PRED DEVETIMI MESECI …•

“Biiip! Biiip!” Trznila sem ob že kako znanem zvoku. Umirjeno sem ugasnila budilko in se zaspano pretegnila. Zakaj šola sploh obstaja? Zavzdihnila sem in se odpravila s postelje. V omari sem si poiskala kavbojke in majico z napisom. Nato sem odšla v kopalnico, kjer sem se na hitro stuširala. Ko sem prišla iz kadi sem si posušila lase, ter jih spletla v dolgo kito, ki mi je - ko je bila dokončana- padala po hrbtu navzdol. Iz omarice, ki je bila ob ogledalu sem izbrala ličila, ki so se mi podale k oblačilom in se namazala. Seveda nisem hotela izgledati, kot kakšna plastična struktura zato si nikoli nisem preveč dala na obraz. Ko sem dokončala sem pograbila torbo, ki je slonela ob stolu, vanjo brž dala telefon in odšla v kuhinjo. Tam je že bila moja mama, ki je pripravljala vaflje. Moj brat in oči sta sedela ob mizi in nekaj kramljala, jaz pa sem le čakala tam, da me kdo opazi. Glasno sem zavzdihnila, da so me znani obrazi pogledali. “So vaflji že narejeni?” Sem vprašala. Mama je odkimala in si še naprej na tiho prepevala neko melodijo. “Mudi se mi.” Sem živčno rekla in proseče pogledala mami. “Prav, prav! Izvoli jih. Pazi, ker so še vroči.” Pokimala sem, pograbila papirnat prtiček in vafelj zavila vanj. “Pridem ob pol štiri!” Sem zakričala med tem ko sem si obuvala nove teniske. “Prav!” Sem zaslišala, preden sem zaprla vhodna vrata.
Zunaj je bilo je jasno vreme. Sonce se je že kazalo izza oblakov. Do avtobusne postaje sem imela le nekaj metrov. Tam me je čakala moja prijateljica Taliya. Bila je bolj suhcene postave, lase do ramen – pobarvane na rdeče. Bila je tako rečeno upornica. Na rami je imela velik tatu vrtnice, ki sem ga zmeraj občudovala. Moji starši mi niso pustili, da bi imela kakršen koli tatu. “Hej!” Nasmehnila sem se, ona pa mi nasmeha ni vrnila. “Hej, Rose.” Je tiho rekla. Vedela sem, da nekaj ni prav. “Kaj je narobe, T?” Taliyo sem vedno klicala T, ker ji je bilo tako bolj všeč. “Am… nič. Poglej avtobus že prihaja.” Je rekla. Sumničavo sem jo pogledala in odšla na avtobus.
31. oktober 2014
Sumljivo.... Ampak všečno (:
Cimprej nextaj, ker nemorem dolgo čakat brez nexta, sej me malo pa že poznaš...
Upam, da ti dajem malo zagona za naprej, za pisat.
Vem, da ni prijetno, ko ti nekdo napise samo "next".
Bralko bi morali vspodbujat v nadaljne pisanje, to ne pomeni samo "next".
Da, bi se prepričala, da bralci res berejo/beremo, bi lahko na konec dala 2 ali 3 vprasanja.
Okej, to bi bilo od mene vse... Pa brez zamer...
Next
31. oktober 2014
Next
31. oktober 2014
NEXT
31. oktober 2014
next
31. oktober 2014
neext
31. oktober 2014
ti, če še pišeše kako zgodbo mi TAKOJ pošl link, ker tole je svetovn! ne prfektn, kul, odličen...
Taliy je mal sumljiva, ampak še zmeri mi je všeč! takoj se mi sprav pisat dolg in zanimiv (kar vem, da brez dvoma bo) NNNNNNNNNNNEEEEEEEEEEEEEEEEXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
31. oktober 2014
u179323
u179323
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!
31. oktober 2014
Nexttttttttt
31. oktober 2014
a ja in js se tut čist strinjam z CheckMe glede razpisovanja in tega. pomoje vsak, ko piše zgodbo rad vidi da se kdo razpiše in ne napiše samo "next". upam, da se komu nisem zamirla pa vsakem primeru je NNNNNNNNNEEEEEEEEEEEXXXXXXTTTTTTT obvezn!!!!
31. oktober 2014
Hvala jasmina16 (;
31. oktober 2014
OMFG popouno je
nova bralka+hvala za link
prolog je ful skrivnosten pa ful fajni naslovnca pa tut
trilerja še nism ogledala kr sm na telefonu in mi ga noče odpret
ga bom pogledla ko bom na računalniku
ful je svetovno
omg ka je narobe z T (na da se mi celga pisat)?
Komi čakam next
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT
31. oktober 2014
No ja jst sm tam sm next ka se mi ni dal brat pa pc nism mela kj za pocet in sm sla brat in mi je zlo fsec dej nextey cim prej ful me zanima kj se zgodi z t ka ce je en zalosten pomen de jve en umru npr ful dobr se tak naprej js nimqm rada de je lihk carobn tku de je prfekt
next cim prej
31. oktober 2014
u105006
u105006
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
01. november 2014
next
01. november 2014
u166108
u166108
Next
01. november 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg