Forum
⒜ Hello to all beautiful people who came and bothered to read this, it means alot.
⒝ Ta zgodbica je še ena v morju drugih fanficov (specially about 1d) na igrah, a kot vsak pisatelj, se bom potrudila da bo ta posebna na svoj način.
⒞ Nexti so več kot zaželjeni, prav tako vsi morebitni komentarji, don't be ashamed of expressing your feelings, I love reading long comments!
⒟ Kritike in predloge sprejemam dokler so izrečene na prijazen in utemeljen način. No hating!
⒠ Trenutno se vključno s tole ukvarjam še s tremi drugimi zgodbicami na Wattpadu, zato nexta ne bo vsak dan, se bom pa potrudila nextat čim pogosteje.
⒡ Prosim ne spammajte mi z linki drugih zgodbic. Če želite da jih preberem, mi jih lahko prilimate na profil/v zs in jih bom pogledala. Tema kjer pišem svojo zgodbico pa ni oglasna deska, so please!
⒢ Vsak next mi pomeni ogromno in res bom vesela, če boste brali. I'll make it as great as I can just for you guys! c:

-----------------HOLDING ON------------------

Če sem iskrena, nikoli nisem želela biti v centru pozornosti. Vse kar sem kadarkoli hotela je uspešna kariera in prijetna družina. A ironija je zabavna stvar. Vse to mi je ušlo iz rok z eno samo samcato avdicijo mojega najljubšega brata. In že so vame svetili vsi žarometi tega sveta. Vsaj tako sem se počutila. Mislila sem da bo bolje, če grem študirat na NYU in si ustvarim življenje v Ameriki. A kaj naj bi storila, ko me nenadoma pošljejo na Oxford in sem spet točno tam kjer on? Ime mi je Sierra Tomlinson. Dobrodošli v mojem zmešanem življenju.

-------------------HOLDING ON-------------------

Danielle Campbell // Sierra Tomlinson
Louis Tomlinson // Louis Tomlinson
Niall Horan // Niall Horan
Harry Styles // Harry Styles
Zayn Malik // Zayn Malik
Liam Payne // Liam Payne
Jack Harries // Zach Harrison
Nina Dobrev // Addison O'brien

--------------------HOLDING ON---------------------

A/N: So peeps, no chapter trenutno but tole je bil samo uvod v zgodbico. I hope you're as excited about it as i am, yay c: Stay tuned for chapter 1!
10. avgust 2014
-------------------------------------------HOLDING ON-----------------------------------------

// CHAPTER NO.1 //







"Spet boš pozna Sierra." Kar katapultiralo me je iz postelje. Kaj?! Pa ne že tretjič ta teden! Jaz NUJNO potrebujem kavo pred predavanji! Skušala sem se odmotati iz rjuhe, prepletene med mojimi nogami. "Prekleto. Addison me nisi mogla zbuditi malce prej?!" Sem vmes zalajala na temnolasko, za katero sem vedela da stoji za mano. Samo zahihitala se je in me pripravila do zavijanja z očmi. Tipično zanjo, moja tedenska zamujanja se ji zdijo najbolj zabavna stvar na svetu. Končno sem se uspela izmotati in skočila s postelje. Nekoliko sem vzdregetala, ko so moja stopala stopila v stik z mrzlimi tlemi in se pognala proti kopalnici. Vmes sem pogledala na uro. 6.45. Oh bog, če ne pohitim...počakaj malo. Sunkovito sem se ustavila in s široko odprtimi očmi še enkrat pogledala na uro. 6.45. Ne verjamem. Pomela sem si oči in se zazrla v številke na digitalni uri, ki je počivala na omarici za Addisonino posteljo. Videla sem isto. Kako..? Slap mojih misli je prekinilo nezadržno hihitanje, ki je prihajalo izza mojega hrbta. Priprla sem oči. "Addison." Ton mojega glasu je bil nizko strupen in z ubijalskim pogledom na obrazu sem se obrnila proti svoji cimri in verjetno najboljši prijateljici, edinemu dekletu ki sem ga kdajkoli spoznala in me ni poskušala ubiti, ker sem sestra Louisa Tomlinsona. V tem trenutku mrtvi Addison. "Mrtva si." Sem zarenčala in se pognala za njo, ko je že izginila v kuhinjo. Jutranja omotica mi ni bila v pomoč in po petih minutah sem se vsa zadihana morala predati. "Kako..si mi..lahko to storila..?!" Sem uspela napol zavpiti med globokim dihanjem. Addison se je samo zarežala. "Da ne boš spet zaspala." Mi je preprosto odgovorila in nase že navlekla jakno. Samo skremžila sem se. Njena predavanja so se pričela uro in pol prej kot moja, kar je pomenilo, da bi lahko še 45 minut spala! "Se vidiva pozneje zaspanka." Je zažvrgolela in glasen pok vrat mi je naznanil, da je zapustila stanovanje. S stokom sem se ulegla na kavč in za trenutek zaprla oči. Nekoliko pekoč občutek mi je povedal, da spanca ne bom več dobila nazaj. Ugh, sovražim jo! Ker nisem videla druge rešitve, sem se počasi odvlekla v kopalnico in opravila svojo jutranjo rutino, jemajoč si ves čas na svetu. Addison sem imela pravzaprav najraje na svetu. Samo ne v tem trenutku. No, po drugi strani pa bom po dveh dneh končno imela čas, da se ustavim v Starbucksu na kavi. Stavim, da sem bila videti izjemno čemerno, ko sem nase navlekla kavbojke, majico in bulerje, ter lase spela v figo, medtem ko sem ves čas strmela v uro, ki je še vedno kazala 7.20. Imela sem časa še celo uro do svojih predavanj! No, morda pa bi lahko del današnje snovi predelala že v kavarni? Z vzdihom sem si na ramo zavihtela torbo in odvihrala iz stanovanja.

Pred predavalnico sem bila še vedno 10 minut prej kot po navadi. Seveda nikjer ni bilo nikogar. Vsi iz mojega razreda so se vedno prikazali zadnjo minuto, vključno z mano. Kar seveda danes, zahvaljujoč Addison ne bo mogoče. Kava me je spravila v rahlo boljšo voljo, a še vedno sem raje kot o snovi premišljala o tem, kako bi svoji nadvse skrbni cimri vrnila milo za drago. Z vzdihom sem zaprla učbenik, da se je zvok odbil od praznih sten univerze v New Yorku. Svoj študij sem za razliko od nekaterih oboževala, čeprav so mi vsakič ko sem pomislila nanj, v glavi odmevale mamine besede; To delo vsekakor ni primerno za dekle Sierra, imaš morda smrtno željo?! Ja, stežka se je sprijaznila, da sem se odločila za študij kriminalne psihologije, kar je pomenilo preučevanje zločincev in tega kako deluje njihova psiha. Moja mama pa je seveda povsod videla samo serijske morilce, ki me bodo želeli ubiti. Ampak sprijaznila se je in kljub temu da se o tem ni želela nikoli pogovarjati, sem vedela da je ponosna name. V šoli mi je šlo vedno dobro in to je bilo na koncu edino kar je bilo pomembno. Oče, po drugi strani se ni toliko obremenjeval in je dejansko pokazal zanimanje za temo mojega študija. Louis pa..no, z njim sem nekako izgubila stike. Vedno je poklical za moj rojstni dan, a ni imel nikoli časa da bi sploh prišla do pogovora o mojem študiji. Tako sploh nisem bila prepričana, da ve kaj študiram. A sem se na to nekako navadila. Biti sestra slavnega pevca ni bilo nikoli lahko. A dokler sem na prvo mesto postavljala druge stvari, niti ni bilo tako težko. "Gospodična Tomlinson." Po tem, kako težko mu je moj priimek šel z jezika, sem takoj vedela kdo govori z mano. "Profesor Crawley." Sem ga pozdravila z nasmehom in se vzravnala. Vse odkar sem spoznala njegovo hči, ki me je skoraj dobesedno napadla, ko je izvedela, da sem sestra Louisa Tomlinsona, mislim, da mu je bilo vedno nerodno govoriti z mano. Še tako prijazen nasmeh ni uspel izbrisati tega. "Kako lepo, da ste že tukaj. Nameraval sem govoriti z vami. Prosim sledite mi." Brez nadaljnje razlage je naglo odkorakal naprej po hodniku in me pustil vso zmedeno sloneti pred predavalnico, dokler se mu le nisem odločila neprepričano slediti. Lahko sem čutila kako je moj nasmeh počasi izginil. Možakar srednjih let je izgledal resno in ni mi bilo všeč kam to pelje. Bil je eden izmed glavnih profesorjev in samo s premikom prsta bi me lahko vrgel z univerze. Ampak zakaj? Nikoli nisem storila ničesar narobe?! Težko sem ostajala nasmejana, ko me je spustil v svojo predavalnico in papirje odložil na mizo. "Torej Sierra, ne bom kolovratil. Kot veste ste ena izmed naših boljših učenk z veliko potenciala za delo, ki ga nameravate opravljati." Čutila sem rdečico, ki se je širila po mojih licih in sklonila glavo, pretvarjajoč se da pospravljam učbenik v torbo. Nisem bila prepričana, če je primerno da se kakorkoli odzovem. Samo nestrpno je potrkal po mizi, da si je spet pridobil mojo pozornost. "Torej z Oxforda so nam poslali prošnjo za premestitev." Slina se mi je zataknila v grlu in profesor me je moral zaskrbljeno potolči po hrbtu, da sem nehala kašljati in mu lahko odgovorila. "Kaj?! Mislim, prosim? Zakaj?!" Na NYU mi je bilo več kot super in nobenega namena nisem imela preseliti se nazaj v Anglijo. "Menijo, da vam lahko zagotovijo boljše možnosti za prakso. Celo pripravništvo so vam ponudili." Predme je porinil kup papirjev spetih skupaj. "Vse piše tukaj." Samo buljila sem v bele liste papirje, popisane z majhnimi črnimi črkami, ki so razlagale zakaj me kar naenkrat hočejo na Oxfordu. "In gospodična Tomlinson..." Ton profesorjevega glasu je bil grenek. Previdno sem ga pogledala. "...kakor mi vse to ni niti najmanj všeč in bo z vašo premestitvijo NYU izgubila eno izmed boljših učenk, moram reči, da se strinjam z njimi. Oxford vam lahko ponudi več in mislim, da bi ponudbo morali sprejeti. Pa še bližje družini boste." Je na koncu še obotavljivo dodal in tudi sam umaknil pogled. Papirje je vzel z mize in mi jih porinil v naročje. "V tem kupu je obrazec, ki ga morate izpolniti. Vzemite si nekaj časa za razmislek. Časa imate en teden." Samo pokimala sem in poskušala požreti cmok v grlu, medtem ko sem z zamolklim slovesom zapustila predavalnico in pretreseno obstala pred njenimi vrati. Na NYU sem se vpisala, da bi ušla Angliji in vsem pritiskom, ki so me čakali tam. Zdaj pa me nenadoma hočejo nazaj.

-----------------------------------------HOLDING ON----------------------------------------

A/N: First chapter's up, yay! Kaj mislite? I really hope you like it in da mi boste namenili svoj next c: thanks so much!
10. avgust 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg