Forum
u116351
u116351
No, tule je moja druga zgodbica. Če hoče kdo brat prvo, jo ima tule: http://www.igre123.com/forum/tema/najboljse.-ali-pac/47958/
Tale zgodba govori o štirih najstnikih: Nini, Nataši, Leonu in Nejcu. Pisala bom malo v pogledu Nine, malo v pogledu Nataše, malo pa tudi v pogledu Leona in Nejca. Ker pa vem, da nimate preveč radi dolgovezenja, bom kar začela.
__________________________________________________________________________________
Nataša
Najlepši večer v mojem življenju. Z Leonom sva uradno par. Da bi to proslavila, sva skupaj z mojo najboljšo prijateljico Nino in njenim fantom Nejcom odšla na obalo. Imeli smo piknik, se zabavali, igrali igre in gledali prečudoviti sončni zahod. Imela sem se lepo, kot že dolgo ne. ostali smo dolgo po sončnem zahodu. Uganjali smo vragolije, se lovili in si pravili grozljive zgodbe. prišel je čas, ko smo morali oditi domov. Poklicali smo naš avto (Ninini starši so zelo bogati) in šofer nas je odpeljal domov. sedela sem zadaj, skupaj z Leonom in Nejcem, Nina pa je sedela spredaj. Po pol ure vožnje smo se vozili po dvignjeni cesti z veliko ovinkov. Res veliko, in mnogo jih je bilo ostrih. Ob cesti smo našli majhno parkirišče. En prostor tik ob cesti in robu prepada je bil prost. Voznik je ustavil in parkiral, da bi skadil cigareto. Mi, otroci smo ga lepo počakali.
Leon
Voznik je lepo kadil, mi smo pa čakali. Nato je od nekod močno posvetila luč. Zaslišalo se je hupanje, in prikazal se je ogromen težek tovornjak. Zavil je, a ni ravno dobro poravnal vozila. Tovornjak je vozil po robu ceste. In nas zadel. Naš avto je prebil ograjo, naredil par salt, in začel drseti proti dnu. Začutil sem ostro bolečino in naenkrat me je oblila tema.
27. januar 2013
next!
noro
28. januar 2013
u116351
u116351
hvala, love him<3!
nextm kmalu!
28. januar 2013
u116351
u116351
evo, next-za mojo prvo bralko
__________________________________________________________________________
Nina
Prevračali smo se. In prevračali. In prevračali. Vse me je bolelo. Fanta sta kmalu zmanjkala. Mislila sem, da ne bomo preživeli. Nataša je zakričala, potem pa je avto zadel ob drevo. In se ustavil. Nisem se mogla premikati. Daleč stran so se videle luči iz ceste. Za nami se je skoraj prikotalil voznik, v roki držeč telefon. Vse sem videla skozi meglo. Počasi sem zaprla oči. Kmalu pa sem jih spet odprla, ker mi je v obraz posvetila močna svetloba. Najprej nisem videla ničesar. Potem pa sem zaslišala: "Tale je živa!" Očitno so nas prišli spravit iz avta. Nisem mogla dobro trazmišljati. Avto so razrezali in me spravili v reševalno vozilo. Z glasnim hrupom smo se odpeljali.
Nejc
Počasi sem odprl oči. Ležal sem v reševalnem vozilu, ki je z vso hitrostjo vozilo proti bolnišnici. Zraven mene sta stala dva reševalca. Eden je govoril po walkie-talkie-ju. Nekaj o tem, da sem vredu. Drugi pa se je ukvarjal z mano. Zmuko sem ga vprašal, ali je Nina vredu. Povedal je, da ni bilo nič hujšega. Počasi sem zaspal nazaj.
Leon
Odprl sem oči in se znašel v rešilnem vozilu. V hipu sem se spomnil, kaj se je zgodilo. Potem sem se spomnil še ene stvari. Nataša je sedela zadaj na sredini. In tam je edini sedež brez varnostnega pasu. Če je bil kdo poškodovan, je bila ona. Reševalca sem vprašal, kako je z njo, pa mi ni povedal. Samo spogledal se je z drugim. Takrat sem vedel, da nekaj ni vredu.
__________________________________________________________________________
Evo. Naslednji next pa dobite, ko ga napišem.
28. januar 2013
neeeeext!
28. januar 2013
u116351
u116351
tule pa je next za vse, ki so zgodbo prebrali, ali pa jo še na tiho berejo, pa jih je strah nextat. (brez skrbi, tut meni se to zgodi)
_________________________________________________________________________
Nina
Z nami ni bilo nič hujšega. Par zlomov in modric, pa udarcev. Vseeno smo morali ostati v bolnici. Vsi smo bili v isti sobi. In to sami. Čudovit kraj za pogovor, a ne? Ampak samo, če je pogovor prijeten. Nataše ni videl nihče od nas. Dolgo smo bili tiho. In gledali v strop. Potem pa je stemo začel Leon. "So vama povedali, kaj je z Natašo?" Mislim, da je že vedel odgovor. Vsi smo se bali najhujšega. Spet je zavladala pričakujoča tišina. Samo ležali smo in razmišljali. In razmišljali. In razmišljali. Še vedno sem se počutila grozno. Prevalila sem se na bok in zaspala.
***
Ko sem se zbudila, je v sobi stal zdravnik. Fanta pa sta spala. Očitno sta se tudi onadva počutila grozno. Zbudila sem ju. In, razumjivo, Leon je začel vrtati, kaj je z Natašo. Malo sem mu pomagala. Navsezadnje je moja najboljša prijateljica. Po nekaj minutah tečnarjenja, se je odločil, da nam bo povedal, kaj se dogaja. "Natašo je vrglo iz avta." Zazijala sem. Nejc je naredil zelo presenečen obraz. Leon pa je bil videti, kot bi mu zdravnik vrgel v glavo utež. "Ja, vrglo jo je iz avta. In potem se je še kar lepo polomila. Dobila je pretres možganov, polomila si je roko in nogo in hudo je popraskana. še vedno se ni zbudila." Leon je bil zdaj videti grozno, Nejc še bolj presenečeno kot prej, svojega izraza pa ne znam opisat. Nejc je prvi prišel k sebi. "So našli tovornjak?" Zdravnik je sano zmajal z glavo in odšel. Leon se je ulegel na hrbet in mežikaje strmel v strop. Jaz sem se obrnila na bok, in gledala skozi okno. Kaj je naredil Nejc, ne vem. Gledala sem skozi okno v lep pomladni dan. Solza se mi je skotalila po licu. "Nina" me je poklical Nejc. Naredila sem se, da sem gluha. "Saj bo vse vredu." Nisem mu ravno verjela. Še več solz se mi je skotalilo po licu. Zakopala sem se v blazino in tiho jokala, dokler me ni premagal spanec.
___________________________________________________________________________
No, kako se vam zdi?
29. januar 2013
noro
NEEEXT!
29. januar 2013
u116351
u116351
29. januar 2013
u116351
u116351
evo. Hvala love him<3, ker se ti da brat
_________________________________________________________________________
Nina
Nišče ni vedel, kako je z Natašo. Nič druga nam niso povedali. Leon je bil ves čas čemeren in žalosten. Večinoma je samo ležal in razmišljal. Stavim, da bi tistega tovornjakarja, ki je povzročil nesrečo najraje povozil. Pa ga ni mogel. Še vedno ga niso našli. To nam je uspelo izvleči iz policista, ki ga je iskal.Po nesreči nas je namreč prišel pogledat. To pa je bila samo krinka. V resnici nas je ves čas spraševal o tem, kdo nas sovraži in podobno. Nobenemu se ni sanjalo zakaj. Posnemala sem Leona in si poskušala domušljati, kako bi bilo, če se nesreča ne bi zgodila. Potem pa je v sobo prišla sestra. Z berglami. Leon si je namreč zlomil nogo. Po kratki učni uri hoje z berglami (ki jo je bilo smešno gledati) je odšla. Pred tem je preverila Nejcevo zlomljeno roko in zvit gleženj in mojo (prav tako zlomljeno) roko. Spet sem se posvetila razmišljanju. Ne za dolgo. Leon je vstal in odšel iskat zdravnika. Kmalu je prišel nazaj z zelo zadovoljnim izrazom na obrazu. Mislim, da vem zakaj.
Leon
Uspelo mi je prepričati zdravnika, da me spusti k Nataši. In to takoj po kosilu.Čeprav ne vem, kaj naj pričakujem, se veselim. in to zelo. Minute so se vlekle. In vlekle. Dan je trajal neskončno dolgo. Potem je končno prišlo kosilo. Zmetal sem ga vase. Vseeno zdravnika ni bilo, dokler nista pojedla še Nejc in Nina. Ki sta, mimogrede, jedla izredno po polžje. Mogoče zato, ker imata oba zlomljeno roko. Pohitela bi pa vseeno lahko, ne?????
Končno je zdravnik prišel pome. Druga dva sta me gledala izredno presenečeno. Meni je bio vseeno. Sprehodila sva se po hodniku in zdravnik mi je odprl neka vrata. za njimi je bil še večji hodnik, na steni na koncu pa je pisalo intenzivna nega. Aha, ok. Očitno je imel vsak pacient svojo sobo. Zdravnik je odprl tretja vrata na desni in mi pokimal, naj vstopim.
________________________________________________________________________
ok, upam na malo večji obisk
30. januar 2013
nexxtttttttttttttttttttttttt
20. marec 2013
u116351
u116351
21. marec 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg