Forum
u77867
u77867
1. PRESNETA ŠOLA IN ŠE NEKI DRUZGA...
Eh... presneta fizika!!! Čez dva dni pišemo test jaz pa nič ne razumem. Eh... Saj se bom tudi jutri učila a vseeno... če jutri še vedno ne bom nič razumela bom uporabila piflanje in polnk. Plonk ni ravno varen saj je Pi (učitelj fizike) dobil veliko učencev pri plonkanju... "Kati večerja!"... tišina "KATARINA TAKOJ PRIDI NA VEČERJO!" "Da mati. Takoj." *Zloben mamin pogled*:"Zakaj ne moreš normalno priti ko te pokličem?!"(*Sad puppy look*"Oprosti... sem se fiziko učila. No, kaj je za večerjo?" "Špageti z bolonsko omako. Pripravi mizo." "Prav." Kmalu sedimo za mizo. "No, je kaj novega?" "Sem dobil tri pri angleščini" na očetovo vprašanje odgovori najmlajši Jan. Mama in oče ga čudno pogledata. "Me je vprašala pa nisem znal črkovati svojega imena v angleščini,nisem vedel, kako se imenuje zelena..." Hh... pa tako kratko ime ima... jaz sem svojega znala že leto prej... no saj mi je Sara težila, ko je bila ona v četrtem razredu in jaz v tretjem je bila tako navdušena nad angleščino da je učil še vse okrog... ves čas je govorila angleško. Po večerji smo spet šli vsak po svoje: mama je pomila posodo (pomivalni stroj se je pokvaril -.-), oče je šel gledat novice na našo staro televizijo (prababica jo je v oporoki zapustila očetu... bila je ena prvih barvnih televizij), Jan je šel težit očiju, Sara je odšla na računalnik in jaz v svojo sobo. Ah ta moj soba... Dobila sem jo ko sem bila majhna in sem bila pridna in sta se starša odločila, da lahko dobim svojo sobo. Je zelo velika. Strop je nebeško modre barve. Na stenah se prelivata modra in zelena-zgoraj je še nebeško modra, spodaj pa živo-zelena. Po tleh imam parket. Imam francosko posteljo oblečeno v zeleno (ali modro) posteljnino. Na tleh je zelena preproga. Imam tudi veliko okno. Ostalo so samo še omare in pisalna miza iz bukovega lesa in veliko ogledalo. Spet sem začela guliti fiziko. Na hitro sem se še stuširala in uredila za spanje- če slučajno zaspim med učenjem (ne bi bilo prvič). Imela sem prav in kmalu sem med učenjem zaspala.
11. februar 2012
u77867
u77867
ni celu prvu poglavje... nprej?
11. februar 2012
Netx! :3
11. februar 2012
u77867
u77867
OK... Zčetk se mi zdi mal beden ma useenu.... no:

Zjutraj me je zbudil nadležen glas budilke. Vstala sem, se počesala, umila obraz in se preoblekla v kavbojke in črno majico s kapuco (obožujem mejice s kapuco), spredaj pa je bilo napisano "I HATE SCHOOL" in vsakič ko sem pogledala napis sem potihoma rekla: "Of course I do" Še zvezke sem si zamenjala, se toplo oblekla in odšla čakat avtobus. Bil je običajen dan, a sem se počutila drugače. Kot vedno so potekale med dekleti dolgočasne debate a na srečo je kmalu pripeljal avtobus. Spet sem se kot vedno usedla na predzadnje sedeže poleg Mojce, moje najboljše prijateljice. Takoj ko sem se usedla sem dobila občutek, kot da sem nekaj pozabila. Pogledala sem Mojco. Imela je prazen pogled. Ko je videla, da sem mirna mi je razložila: "Doma se je oče razjezil, ker sem pozabila ogenj zakurit in je bil tako jezen, da je po nesreči zakuril moj stari matematični zvezek... Listarca me bo ubila!!!" O kriza! Sedaj vem kaj sem pozabila! Danes moramo oddati vse letošnje matematične zvezke, da jih Listarca (Zoja Listar) oceni! OK... Sara bo gotovo špricala šolo in se bo z Lukom peljala domov... Lahko mi prinese zvezek do pete ure. Uf... Avtobus je pripeljal. Izstopila sem in počakala na Mojco. Odšli sva proti vhodnim vratom. "A si videla, da Matija ves čas pogleduje proti tebi?" "Ne, saj ne." "Ja pa!" "Saj nisi resna! Leto je starejši... Morda misli, da sem Sara." "Mogoče, a ne verjamem... Tako podobni pa spet nista." "Ah... saj je vseeno. S Saro se grem zmenit glede zvezka..." Kmalu sva bili obe v zgornjem nadstropju. Pouk se je začel in se vlekel in vlekel... in končno je bilo konec. Ni bilo tako zahtevno... vsaj zame ne- hitro razumem snov in imam veliko petic, zato me imajo učitelji radi in me ne mučijo. Po pouku je Marko povlekel Mojco na samo. Ko je prišla nazaj me je poslala za šolo. Vprašujoče sem jo pogledala in on je vzdihnila in me pospremila. Tam je stal Matija ves živčen in poleg njega Marko, njegov najboljši prijatelj. Matija je vzdihnil in vzdihnil in reke: "Katarina... res si mi všeč... že nekaj let... ampak... zdaj... sem spoznal... da... sem... resnično... zaljubljen vate." Ostala sem brez besed in molila, da ne bi nadaljeval, a je: "Ali... bi..."AVTOBUS" ah... ta zlata beseda mi je rešila življenje. Tekla sem pred šolo do avtobusa in se vrgla zadaj v kot. Mojca je sedla zraven mene. Preden je odprla usta sem reka: "Prosim ne komentiraj... bom jaz spregovorila ko bom želela... prosim." Zaprla je usta in mi podala pogled, ki me je tolažil, a potolažiti me ni mogel...
11. februar 2012
u77867
u77867
next?
11. februar 2012
next! :3
11. februar 2012
next!
11. februar 2012
u77867
u77867
ok...

2. MELA, TEST IN ON
Ko sem prišla domov sem odšla v sobo. Ulegla sem se v posteljo, gledala v strop in premišljevala. Zakaj ravno on? Zakaj ne kdo drug? Saj ni ravno grd... črne lase, svetlo modre oči (moja najljubša kombinacija), ni previsok in ne prenizek... saj ni tako slab. Ampak vseeno... čeprav je pameten ima bedne izjave... Hm... "KOSILO!!!" "ŽE GREM!" Hvala mama! Če me ne bi zbudila iz sanj bi postalo nevarno... morda bi postal on meni všeč... to se ne sme zgodit! Vstanem in tečem v jedilnico. Pri kosilu je bila mučna tišina. To se še ni zgodilo. Pogledala sem mamo in končno je spregovorila: "Katarina, dobila boš psa." "Kaj?! Res?" "Kalini mladički so že dovolj veliki, da odidejo, a teta ni uspela dobiti še enega lastnika za ravno tisto psičko, ki ti je všeč. Odločili smo se, da jo vzamemo, a le če boš sama skrbela za njo. To je za nagrado , ker si že več let zapored odličnjakinja." "Ja, seveda bom skrbela za njo! Kdaj jo pa dobim?" "Jutri popoldan jo gremo iskat. Danes še ne, ker bi te motila pri učenju fizike." Saj res! Fizika! Zaradi Matija sem čisto pozabila nanjo.
next?
12. februar 2012
Netx
12. februar 2012
NEXT!!!!!!!!
18. julij 2012
u77867
u77867
Po kosilu sem se šla učit fiziko. Nisem se mogla zbrati, saj mi je po glavi ves čas blodil Matija. Odločila sem se za plonk. Ko sem pisala plonk sem razumela vse formule. Za vsak slučaj sem plonk vrgla v peresnico in začela pisat matematično domačo nalogo. Potem sem šla na računalnik na facebook. Moje stanje: "WORST DAY EVER!" kmalu sem dobila veliko lajkov in komentarjev kot so : "TRUE" ali "SE STRINJAM" ali "MAŠ PROV" in podobno. Kmalu sem si začela dopisovati z Jakobom, mojim bratrancem. Midva med sabo nimava skrivnosti, a mu nisem povedala o Matiju. Tako sem se sovražila in sploh ne vem zakaj. Kmalu je bila večerja. Po večerji sem bila tako utrujena, da sem se šla uredit za spanje. Ko sem želela stopiti iz kopalnice sem na polički nad lijakom zagledala britvico. Šla sem do nje, jo prijela in razmišljala o vseh problemih. Pomislila sem na vse zgodbe, v katerih se dekleta režejo. Odločila sem se, da se ne bom rezala. Potem bi se počutila na pol mrtvo in moje življenje bi bilo manj zanimivo, pa še za Melo ne bi nihče skrbel... Britvico sem skrila v omaro, da Sari, ki je malo nora slučajno ne bi padlo na pamet, da bi se rezala. Odšla sem v sobo, se ulegla na posteljo in premišljevala. Kmalu sem zaspala.
next?
18. julij 2012
next!
18. julij 2012
u77867
u77867
Zjutraj me je spet zbudil nadležen glas budilke. Vstala sem in se uredila za šolo. Počakala sem še Saro in skupaj sva odšli počakat avtobus. Kmalu je pripeljal. Spet sem se usedla zraven Mojce, ki je bila živčna. "Sprosti se. Saj sediš zraven mene pri fiziki... imam rezerven polonk," sem jo tolažila. "Joj! Tako se bojim... ničesar ne razumem... kaj pa če pišem cvek?!" "Ne bo ti uspelo... saj si dovolj pametna... gotovo bo pozitivno!" "Če ti tako rečeš." Zasmejala sem se. Avtobus je pripeljal na cilj. Preobuli sva se in odšli v knjižnico. V marsikateri šoli je avla prostor kjer se zbirajo učenci, a pri nas je knjižnica. Ogromna je. Pridružili sva se krogu sošolk in z njimi nadaljevali debato, kateri učitelji so najhujši. Na koncu smo se strinjali da je najhujši Tobak (Janez Tobak), učitelj zgodovine. Kmalu je zazvonilo in imeli smo zgodovino. Potem je sledilo spanje pri kemiji. Kemijo me uči Netopirka (Irena Netopir). Vsakič ima podočnjake in napol spi pri uri... torej smo mi logično razmišljali- če ona lahko napol spi mi lahko tudi napol spimo. In tretjo uro težko pričakovan test. Pi (Lojze Pivar) nam je razdelil teste in začeli smo pisati... saj niti ni bilo tako težko. Pri malici se je tudi Sara strinjala z mano da bova pisali pozitivno. Po malici je bil odmor. Ko sva šli v knjižnico sva po poti srečali Mateja in Matija. Zaslišala sem "Hej" od Matija, a sem se pretvarjala, da nisem slišala. Po odmoru smo imeli matematiko pri Listarci in na koncu slovenščino pri Kikirikiju (Zoran Prtelin). Na koncu sem bila vesela, da je bilo končno konec in da je imel 9.a še vedno pouk, tako da se mi (še) ni bilo treba soočiti z Matijem. Ko sem prenašala Žvalco (učiteljico biologije- Saro Žival.... je malo nora) je v razred prišel 9.a "O SRANJE!" sem ne da bi se zavedala zakričala. Vsi so se obrnili proti meni, jaz pa sem samo zardela in rekla da sem pozabila slušalke doma in ne morem v miru poslušati glasbe. Kmalu je prišel Matija k meni in mi rekel, da mi lahko posodi svoje. "Pa saj nimava enakega mobitela" "Oba imava Samsung tako da bi morala imeti tudi enake slušalke." "Kako pa veš, kakšne znamke mobitel imam?" Zardel je in rekel pozabi in odšel proč. Oh... ti ne veš kako srčno si želim pozabiti tebe, dogodka za šolo... sploh se ne zavedaš kako hudo mi je! Usedla sem se u kot, vzela slušalke (nekateri so me čudno pogledali) in začela poslušati The Offspring. Kmalu je prišla pesem The kids aren't airight, potem (Can't get my) Head around you in potem še You are gonna far, kid... tri moje najljubše. Morda pa le ni tako slab dan. Zazvonilo je in tekli smo iz učilnice proti garderobam. Preobuli smo se in se oblekli. Kmalu je prišel avtobus. Kot vedno sem se usedla zadaj v kot. Kmalu je prišla še Mojca. "Kaj te muči?" "Vse skupaj." Nasmehnila sem se. Njen nasmeh mi vedno pomaga. Spomnila sem se na Melo. "Saj res! Skoraj bi ti pozabila povedati! Se spomniš tiste slike na kateri je bila črna psička, ki ti je bila všeč?" Prikimala je. "No tisto je Mela in danes bom jaz postala njena lastnica." sem ponosno povedala. Mojci so zažarele oči. " Veš, babica mi je nekoč dejala, da ko se dan slabo začne gre vse še navzgor." Nasmehnila sem se. Kmalu je avtobus prišel na mesto, kjer je Mojca izstopila. Jaz izstopim na naslednji postaji. Ko sem stopila z avtobusa sem tekla domov.
Next?
19. julij 2012
NEXT!
19. julij 2012
u77867
u77867
"Kdaj gremo po Melo?!" Sem zakričala še preden sem dobro vstopila v hišo. "Počasi. Najprej Bomo kosilo pojedli potem jo bomo šli iskat. Pa zapri vrata! Zunaj je zelo mrzlo. Zakaj misliš da kurimo?" Zaprla sem vrata in pripravila mizo. Nazadnje sem bila tako nervozna prvi šolski dan. Hitro sem pojedla kosilo in pospravila za sabo. Ko sem videla, da se nobenemu nikamor ne mudi sem se malo pomirila in šla pogledat, če je soba dobra še za eno bitje. Malo sem še uredila. "KATI, GREMO!" sem zaslišala iz kuhinje. Hitro sem stekla iz sobe, se oblekla in tekla v avto. Kmalu smo se odpeljali. Ko smo prišli tja tete na srečo ne bi bilo doma (če bi bila bi morali tam ostati najmanj do večera). Stric nam je predal Melo. "Sedaj pa gremo v Zootic nakupovat za Omelo... mislim...za... no kakor koli se že kliče." se je oglasil oče. "Mela je!" sem dejala. Želela sem biti jezna nanj, ker je užalil Melo, a sem bila presrečna, ker sem končno dobila svojega ljubljenčka. Šli smo nakupovat. Stroške sta "Prvič in zadnjič" kot sta dejala krila starša. Privoščila sta ji celo obesek z imenom. "Če se slučajno izgubi," sta dejala. Jaz pa sem vedela, da so jima zelo všeč ljubljenčki, s čigar ovratnice se svetlika obesek z imenom. Zagledajo tudi bolje vzgojeni. Kmalu smo prišli domov. "Ste že nazaj," je takoj začela nergati Sara. "Kje pa ste bili?" je bil takoj radoveden Jan. "Pa saj ni važno!" sem dejala zateženo. Melo in vse stvari sem odnesla v sobo. V kot sem ji postavila košaro z spanje in poleg posodici s hrano in vodo. Mela se je tresla "Nisi še navajena... vem kako je... no ne ravno... vem pa kako je, ko je tvoje življenje normalno pa pride en sam človek in ti obrne vse na glavo... greva malo ven!" sem dejala, jo pograbila in jo odnesla s seboj. Oblekla sem se in odšla ven. Zunaj se je Mela malo sprostila. Kar naenkrat je prišel mimo Matija. "O kriza! Mela, ta je tisti, ki... no zaradi njega ni več tako, kot je bilo." sem zašepetala Meli, ki je ravno takrat prišla do mene. Vstavil se je in pogledal proti naši hiši in se masmehnil. "Kaj pa ti počneš tukaj?!" sem jezno vprašala. Nasmeh na njegovem obrazu je izginil. "Em... e... iščem... em... Flokija... e... si ga kje videla?" je dejal v zadregi. "Kdo sploh je Floki?" "Em... e... moja mačka..." "Saj ti nimaš mačke! Sploh pa če bi bila tu okrog kakšna mačka bi Mela začela lajati!" sem dejala in vzdignila Melo. "Kdo je Mela?" "Moja psička!" "Ti imaš psa? Od kdaj?" "Ja imam ga od danes!" "Em... moram it..." je dejal v zadregi in odšel. Mela je na rahlo bevsknila. "Zaradi mene ga lahko tudi ugrizneš." Sem dejala in jo odnesla noter. V hiši sem jo spustila na tla. Stisnila se je med moj noge in se začela tresti. "Saj res! Ti še ne poznaš naše hiše!" Vzdignila sem jo in ji trikrat razkazala celo hišo za vsak slučaj. Kmalu je bila večerja. Po večerji sem šla pisat nalogo. Po pisanju sem se uredila za spanje in odšla v sobo. Mela mi je ves čas sledila. Nekaj časa sem se pogovarjala z njo o spremembah in mislim, da sem tolažila bol sebe kot njo. Zazehala je. "Kaj? Te dolgočasim? Čakaj, ti grem po mleko." Tekla sem v kuhinjo po mleko in Mela mi je sledila. "Kati, Mela se je preveč navadila nate. Jaz je nimam namena tolažiti, ko bi cvilila medtem, ko boš ti v šoli" je dejala mama. "Saj samo jutri. Potem bo sobota in jo bom navadila še ne druge," sem dejala in odšla iz kuhinje. Mela je odšla za mano. V skodelic osem ji nalila malo mleka. Ko je vse spila sem jo dala v košaro in ugasnila luč. Tudi sama sem šla spat.
Zbudilo me je javkanje. Vstala sem in šla do Mele. Stala je v košari. in se tresla. "Te je strah? Najbrž nisi še navajena." Prijela sem jo in jo odnesla s seboj v posteljo. Crkljala sem jo, dokler nisva obe zaspali.
04. avgust 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg