Forum
Hej, tukaj oživljam staro temo, ki sem jo pisala iz starga profila amm, mislim da je ime profila Heroin...no .. However, originalen naslov je My problem .. Heroin, ampak sem ga preimenovala ker pač se mi zdi tak bolše...

***

˝Iz nič! Pustil me je! Iz nič! Še včeraj mi je govorila kako me ljubi in me noče spustiti, sedaj pa reče da je konec med nama, da ne čuti več iskric!˝ sem kričala v telefon, ko sem se pogovarjala z Weld, mojo najboljšo prijateljico. Upala sem na odgovor, ki bi mi odgovoril na vse, a ga žal ni dala. Rekla je samo: ˝Res ne znam ti odgovoriti. Saj vem, da sta se dobro razumela in ...˝ prekinila sem jo nisem zdržala ˝Eno leto sva bila skupaj, saj me ne more kar tako pustiti! Mora mi dati razlog!˝ Nič več ni rekla. Nastala je tišina, ki je prodirala skozi mene in me razžirala. Bolečina v meni je bila tako močna, da bi jo najraje iztrgala iz sebe, a žal to ne gre... ˝Oprosti Yoe, saj veš da nisem mislila kaj z tem, ampak res je, da bi moral dati razlog. In zato vem kako ti pomagati. Greva na zabavo?˝ zavzdihnila sem. Nisem vedela kaj ji naj rečem. Nisem je hotela razočarati zato sem privolila. ˝Se vidiva čez pol!˝ je zadovoljno rekla in prekinila. S počasnimi in težkimi koraki sem odšla v kopalnico, si na trepalnice dala maskaro, uredila obrvi in si oblekla črne jeans high waist hlače, ki so bile strgane in temno modro-rdečo srajco, ki sem si jo popravila v hlače. Še zadnjič sem se pogledala v ogledalo in zavzdihnila, predenj je pozvonilo na vratih. Stekla sem po stopnicah navzdol in jih odprla.

***

Peljala me je v nek čuden disko, ki ga še nisem poznala in se mi ni zdel poseben. Prvo nisem hotela vanj ampak me je prepričala. Takoj ko sva bili v disku je Weld začela plesati z nekim tipom, ki je bil kar lušten, jaz pa sem se usedla za bar, si naročila kratkega in počasi pričela ˝umirati˝. Pravzaprav pa se smrt v tistem trenutku ni slišala tako slabo... Dejansko se je zdela kot najboljša, najlažja in najhitrejša pot do tega, da več ne bi čutila bolečine in praznine v mojem prsnem košu, ki ju je zapustil Drew... Obrnila sem se na stolu in videla Weld, ki je še kar plesala z istim tipom, a sedaj sta bila obkrožena z gručo drugih njima podobnim parom. Čez nekaj časa sem morala na wc in takrat sem dojela kaj se dogaja tukaj. ˝Hi, ljubica bi imela malo?˝ me je vprašal mlad, koščen tip ki je bil vsaj 30 cm večji od mene. Imel je vrečko z belim prahom in še eno z različnimi tabletkami. ˝Samo 20€ za obe vrečki.˝ je rekel in me pogledal. Pomislila sem. Weld že ne jemlje drog, povedala bi mi, sem si mislila. ˝Bi mi povedala?˝ sem zamišljeno zašepetala sama sebi. Vseeno mi je bilo. Nisem takšna kot Weld. Ona je stabilna oseba, ima trdno hrbtenico, zmeraj se postavi zase in pribije svoje mnenje in naredi tisto, kar se ji zdi da je najboljše za njo in včasih tudi a njene najbližje. Jaz pa? Lahko me je prepričati v stvari, ki niso realne... Bolje povedano, stvari, ki so le iluzija in se bodo s časoma porušila in padle nate v obliki krute resnice, ki te bo podrla in zlomila tako močno, da ne boš vstal niti s pomočjo.

***

˝Bi mi povedala?˝ sem pomislila in še razmišljala naprej, dokler se nisem prikopala nazaj do bolečine v svojem prsnem košu. Drew... Skoraj sem zajokala, a sem se spet zbrala. ˝Dam ti 10€ za vrečko z tabletkami in 5€ če mi daš telefonsko.˝ privolil je. Dal mi je malo kartico z telefonsko in tabletke. Tabletke sem skrila in kartico shranila v žep. Odšla sem iz wc-ja in našla Weld za barom. ˝Hej, greva pozno je?˝ me je vprašala in nekako čudno pogledala. Prikimala sem in jo e bežno ogledala v oči. ˝Ve kaj se je zgodilo?˝ sem si mislila in nervozno pulila na koži ob nohtu. Vsedli sva se v avto, a Weld ni vprašala nič o kakršnih kolih dogodkih iz wc-ja, vso vožnjo je pripovedovala le o tipu, s katerim je plesala. Baje mu je bilo ime Dylan.







~~

Upam, da vam je všeč
21. januar 2017
Next nova bralka...
21. januar 2017
u220655
u220655
Next
21. januar 2017
Ko sva prispeli k meni sem kar izstopila brez poslovila in kar odšla kot, da nebi bila od tu. Šla sem v svoje stanovanje in vzela par tabletk. Občutek, ki sem ga dobila je bil, kot orgazem. Počutila sem se nekako svobodno in vse je bilo tako ... čudovito. Ko je vse minilo sem se počutila bedno zaspala sem in spala do 10.00 zjutraj. Ko sem se zbudila sem šla po kosmiče se zleknila pred Tv in gledala mojo najljubšo serijo Amarican Horror Story. Naenkrat sem se začela smejati nisem vedela zakaj. Ampak vseeno mi je bilo. Imela sem se lepo. Zvečer sem odšla malo po mestu. In dobila klic. Klicala je moja mama. Bila je žalostna in slišalo se je kot, da joče. ˝Kaj je bilo?˝ sem vprašala. Hlipavo je odgovorila:˝Dre ... Dre ... Drew je v bolnišnici, ker.. ker˝ zajokala je. Nisem si mislila zakaj in od kje moji mami ta novica in od koga. ˝Zakaj, kaj se je zgodilo?˝ sem vprašala malo boječe, a kot, da me ne skrbi zanj. ˝Poškodoval se je na m-motorju. skoraj je izkrvavel in komaj je na življenju, prosim pridi v bolnišnico gotovo te potrebuje, saj si še njegova prijateljica, kaj ne? Ah, kaj govorim seveda si, saj se še razumeta toliko da sta prijatelja.˝zahlipala je in prekinila. To je pomenilo, da nimam druge izbire. Morala sem v bolnišnico. Odšla sem na cesto in v prvi taxi. Ko sem prišla v bolnišnico sta me tam že čakali moja in Drewova mama. Njegova mama je takoj odšla iz bolnišnice, a to ni bilo kaj novega, saj se ni skrbela za njega. Moja mama pa me je odpeljala v sobo. Pravzaprav, me je zvlekla tja. Ustrašila sem se, ko sem videla Drewa kako je bel, že skoraj siv ves porezan in razbit. Bil je obvezan in imel je tudi nekaj zlomljenih kosti. Stekla sem k njegovi postelji. Počasi je premaknil glavo proti meni. ˝Nisem te hotel .... prizadeti .... ampak .... upam, da mi ..... oprostiš .... vse kar sem ti .... storil ...... milil sem, da se ti nebom mogel več opravičiti in... ˝ prekinila sem ga. ˝Padel si z motorjem? Je to vse?˝ sem ga prekinila. Presenečeno me je pogledal. ¨Pustila vaju bom sama.˝ sem za sabo slišala mamin glas, nato pa še vrata, ki so se odprla in nato spet zaprla. ˝Poznam te Drew. Prikimavaš, čeprav veš, da to ni niti malo resnica. Mislim, da je sedaj dober trenutek, da mi poveš resnico. Si bil poln alkohola ali drog?˝ že ko sem rekla, da ni resnica ka mi pravi, je povesil ogled in obrnil glavo, tako da me več ni gledal. Nekako me je stisnilo pri srcu, nekako pa sem dojela zakaj se je najina veza končala. Zavzdihnila sem. ˝Dobro.˝ sem rekla in se ozrla na okoli. Odšla sem na drugo stran sobe in si vzela stol, ter ga odvlekla k postelji. ˝Bom pač sedela tu, dokler mi ne poveš.˝ sem rekla in se s prekrižanimi rokami usedla na stol.

~~





21. januar 2017
Next
21. januar 2017
u220655
u220655
Next
22. januar 2017
Next
22. januar 2017
Next
22. januar 2017
Next
23. januar 2017
Skoraj ena ura je že minila, Drew pa mi še kar ni priznal. Skoraj eno uro, se je že obotavljal in se spogledoval z menoj. Obrnil je glavo proti meni, me pogledal, odprl usta, nato pa se spet obrnil in povesil glavo. Hotela sem se že razjezit in mu povedat svoje, ko me je preden sam lahko karkoli rekla, ustavilo zvonenje mojega telefona. Izdihnila sem in se jezno vrgla nazaj v stol. ˝Hej Weld...˝ sem rekla z nekako znerviranim glasom ˝Wovv.. Slab dan kaj? Haha.˝ se je nasmehnila preko telefona. ˝Whatever, želiš?˝ sem ji odgovorila in zavzdihnila. ˝Nisem ti pojedla mlade... Sicer pa, veš Dylan, tisti iz kluba?˝ je vprašala vsa vesela. ˝Mhm...˝ sem zamrmrala in jezno pogledala Drewa, ki je buljil vame. ˝Povabil me je na zmenek... In ... No pomagati mi moraš z oblačili.˝ Nisem točno vedela kaj naj rečem na to. Hotela sem ostati ob Drewo in ga pripeljati do priznanja, vseeno pa nisem hotela ves dan preživeti v bolnišnici.. ˝Veš da nimaš druge možnosti Yoe, ne sprejmem ne kot odgovor. Dobiva se na kavo v najini kavarni, da se pogovoriva. Okay? Okay.˝ je rekla in odložila, preden da sem lahko jaz sploh kaj rekla. Počasi sem odmaknila telefon od svojega ušesa, ne bi se še točno zavedala kaj se je zgodilo. Človek bi mislil, da se tega navadiš, če si z osebo, ki je to počela vso svoje življenje prijatelj že 12 let, ampak no... zgleda, da se ne, zmeraj znova te presenetijo. ˝Greš?˝ je z lahkim nasmehom vprašal Drew. ˝Odrešen si.0 sem mu rekla in zavila z očmi ter odšla iz sobe. ˝Ne spreminjaš se Yoe!˝ je zaklical za mano in nasmehnila sem se tej njegovi misli, slišala pa sem tudi smeh iz njegove sobe.

***

Čez 15 minut sem že sedela z Weld v kavarni in se ogovarjala. Dogovorili sva, da spijeva kavo in odideva nakupovat, da bo presenetila Dylana.

***

˝Kaj meniš?˝ stala je pred ogledalom in pred sabo držala rdečo obleko, z naramnicami od ramami, ki ji je bila nekje do kolen. ˝Super izgleda, če jo boš imela, ne bo mogel umakniti rok od tebe.˝ sem se nasmehnila in še naprej gledala neke svetlo modre high waist hlače. ˝Vzela jo bom...˝ Weld se je obrnila in na obraz se ji je narisal ogromen nasmešek. Nasmehnila sem se z kotom ustnic ˝Prav.˝ Weld je že tekla proti blagajni, ko sem jaz še pograbila svoje hlače in stekla za njo. ˝Pomagala mi boš z lasmi in make upom, ne moreš reči ne okay? Veš, da si od naju najboljša v tem, ne morem iti na zmenek z njim z razpackano maskaro in z kunturo, ki sploh ni ničemer podobna ampak je le zmazek na mojem obrazu in-˝ ˝Okay, umiri se, razumem.˝ sem se nasmejala. To je pač njena stvar. Ko začne govoriti o takih stvari, govori zmeraj hitreje, ne dela premorov in včasih se začnem spraševati, kako sploh diha, punca je res edinstvena, sem si mislila in se nasmehnila svojim mislim. Weld me je gledala ob tem in zavila z očmi, ter se nato obrnila k prodajalki, ki jo je spraševala, če bo plačala z kreditno kartico.

~~~





23. januar 2017
Next
25. januar 2017
u220655
u220655
Next
25. januar 2017
Next
25. januar 2017
to gloria super zgodba glej imaš moj Next hahahahahaahahahha
11. april 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg