Forum
Srca in duše


 
1.
Blaznost. Ta beseda je najbolje opisovala stanje, ki je spet prevzelo mlado, na videz krhko bitje. V njej so se vrtinčila vsa mogoča goreča čustva, ki so bila med seboj povezana ali pa tudi ne, in ta so ustvarila silovito celoto brez kakršnegakoli nadzora. V njej je divjalo neurje s črnimi oblaki in smrtonosnimi strelami. Bes je bil eden izmed vodilnih čustev, vendar ni deloval sam, napajala ga je potlačena frustracija, ki se je končno znašla na površini uma. Črnolaska je delovala le še po principu kaotičnih nagonov in temačnih želja podzavesti. Razum je bil ves zamegljen in oddaljen ter na nek način se je zavedala, da se izgublja v globokih prepadih svoje krvoločne duše, a to je ni motilo. Ravno nasprotno, celo mislila si je, da je to tisto kar potrebuje. Odsotnost zavesti. Oziroma vesti. Tisti majhni tleči delčki, ki so še ležali po opustošeni duši in vztrajali kljub skorajšnjem brezupu. Niso imeli veliko moči, vendar dovolj, da so jo nadležno opominjali na reči, katere je skušala pozabiti.
 
Zatiranje razuma in svoje človeške plati je postal edini možni način življenja. Le tako bo lahko dosegla pričakovanja svojega očeta.
27. junij 2017
Next
obetaven zacetek
27. junij 2017
neeeeeeeeeeeeeeeext
27. junij 2017
Next
27. junij 2017
Next
27. junij 2017
Next
27. junij 2017
*TumblrGirl*
*TumblrGirl*
Next
27. junij 2017
Neext
27. junij 2017
Wow *_*
Meni se tole zdi full obetavno,
Nujno čim prej nadaljevanje, saj me res zanima kaj bo naprej Next
27. junij 2017
Next
28. junij 2017
~*~
Zagrabila je vrat steklenice z zlato rjavo vsebino in jo ponesla k ustnicam. Drzno je nagnila in si vsebino natočila v grlo. Pravzaprav je nekaj kapljic zgrešilo pot in steklo dol prek brade ali pa so oplazile sapnik. Spustila je steklenico iz rok in se oprla na mizo ter močno zakašljala. V glavi se ji je zavrtelo, vendar je že takoj naslednji hip spustila svojo stabilno leseno oporo in drzno zakorakala prek sobe. Še preden je dosegla vrata, se je začela opotekati in vrgla se je ob trdno steno. Zdelo se ji je, da se tudi ta premika. Svet okoli nje se je vrtel in globoko v žrelu je čutila dvigajočo se vsebino želodca. Nekaj časa je le strmela v nežen relief bele stene pred seboj in skušala z umirjenim dihanjem pomiriti svoj razburjen želodec in zamegljeno, vendar utripajočo okolico. Vedela je, da bo kmalu bolje in da bo dovolj pri sebi, da odide od doma. Če je lahko tej podrtiji sploh rekla dom.

Sčasoma se ji je uspelo splaziti na hodnik, kjer je obstala pred ogledalom, ki je brez zadržkov, navzkriž slabi luči, kazalo njeno resnično in predvsem grozno podobo. Njeni dolgi črni lasje, ki so zakrivali koničasta ušesa, so štrenasto štrleli vsepovprek in nad temnejšo poltjo upadlih lic so se kazali strašni podočnjaki. Njene turkizne oči, s tanko mačjo zenico, bi bili ob kakšni drugi priložnosti nadvse očarljivi in za navadne smrtnike nenavadni, celo neverjetni, a tokrat je njihov čar prekrivala rdečkasta beločnica, za katero se je zdelo, da jo je nedavno preplavilo veliko solz.

Zdaj ni bil čas, da se smili sama sebi, tega se je zavedala kljub vsej megli, ki je onemogočala mislim, da so se tvorile po normalnih poteh, temveč so se nenehno prekinjale ali pa zavijale iz začrtanih poti. Kar naenkrat jo je zagrabila jeza in s pestjo je udarila v ogledalo. Tudi njeni občutki so bili zmedeni, saj ni vedela, kaj jo je prevzelo prej: žgoča bolečina njenih členkov, ali hrup, ki ga je povzročilo steklo, ki se je vsulo na tla.

Nekaj trenutkov je še strmela v razbitine na tleh, nato pa jih le prestopila in nadaljevala svojo pot proti vhodnim vratom. Že, ko jih je odprla, ji je spet za trenutek izginilo ravnotežje in s svojimi dolgimi rogovi je zadela ob steno med vrati. Sunek je potoval prek rogov do njene lobanje, kar jo je pošteno streslo. Zaklela je in se spet vzravnala. Ko je prišla ven je nagnila glavo vznak in zaprla oči. Objel jo je lahen poleten piš nočnega vetra in razprla je svoja krila ter se pognala v zrak.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Tukaj ne bom veliko nakladala, saj menim, da zgodba govori sama zase, če pa vas karkoli zanima, lahko seveda vprašate. Vesela bom tudi raznovrstnih komentarjev in teorij, pri kritikah pa upoštevajte, da sem lahko precej občutljiva in me prizadanejo, vendar cenim konstruktivne kritike oziroma nasvete.
Hvala vam, da berete in upam, da boste z menoj še naprej ^^
28. junij 2017
Next
Ostala sem brez besed
28. junij 2017
Next, navdušene sem
28. junij 2017
Next super je
28. junij 2017
Next Waw
28. junij 2017
neext
28. junij 2017
EkstazaSmrti
EkstazaSmrti
Next! Izjemno zanimivo in se mi zdi, da si še bolj nadgradila svoj slog pisanja od prejšnjih zgodb
28. junij 2017
obožujem tole *_*
Next nujno cim prejj
28. junij 2017
Next
29. junij 2017
Obožujem tole *w*
neeeeeext kar se da hitro c;
29. junij 2017
u226037
u226037
Zanimivo, zgodba je malo drugačna od drugih (ne mislim na slab način)
Tvoj slog pisanja je absolutno zanimiv, lep... Vse opisuješ tako lepo. V glavi si preprosto predstavljaš kaj se dogaja...
Všeč mi je (:
Neeext
29. junij 2017
nice Next
29. junij 2017
don't cry
don't cry
super je c;
neext
30. junij 2017
Kljub opitosti, je dobro letela. Jadrala je vse višje in morda ji je svež in oster zrak pomagal k nekoliko večji treznosti. Čeprav je bila sila malo oblečena, je v tej temni noči ni zeblo. K temu je spet gotovo pripomogel alkohol, ki je plal po njenih žilah in se oklepal njenega razuma ter ga pravzaprav z vso močjo davil.

Spustila se je nekoliko nižje, da je letela tik nad strehami hiš majhnega mesteca. Zenice njenih turkiznih oči so se še bolj zožile in postale le še dve navpični tanki črti. Delovala je kakor lačna divja zver in pravzaprav je bila zares lačna. Naravnost sestradana.

Če se je dovolj potrudila in poskusila vsaj za nekaj trenutkov premagati učinke pijače, je lahko razprostrla svoj miselni tok, da je pokril velik radij okrog nje. S tem je lahko določila kje se gibljejo ljudje oziroma je čutila njihove duše – prav to, kar jo je zanimalo.

Človeške duše so si bile vselej zelo različne. Nekatere prežete z ljubeznijo, druge s trpljenjem. Pogosto pa je to prihajalo v obliki enega z drugim. Čeprav so imele vse različen okus, prav nobena ni bila neokusna ali ogabna. Taka, se je demonu zdela le angelska duša, ki je v sebi nosila tako močno sveto moč, da se je zdela demonom prav odurna in žgoča, kakor lava.

Iz teh razlogov je bilo včasih težko izbrati, kaj bo tisti dan na jedilniku. In Xeni je bilo že prav malo mar, zato se je spustila na streho prve hiše v kateri so vsi prebivalci spali. Šlo je za majhno hiško, z dvema odraslima in enim otrokom. Menda so bile otroške duše prav nekaj posebnega in to je bilo moč čutiti že od daleč. Izražale so silno energijo in čistost.

Strešniki pod njo so rahlo zaškripali, ko se je splazila na rob in zapustila svojo materialno obliko. Spremenila se je v senco, ki je ni mogel v tej temi nihče opaziti, še manj občutiti. Zdrsnila je skozi napol odprto okno in se splazila k postelji. Tam je Xena spet zavzela svojo navadno podobo in strmela v zmešane rjuhe med katerimi je brezskrbno ležal otrok. Bila je deklica s svetlimi kodri in ljubkimi rdečimi lički.

»Ne razmišljaj,« se je v njeni glavi znašel očetov glas. Pred očmi so se ji naslikale njegove neusmiljene zlate oči. »Prepusti se nagonom, ki ležijo v tvoji podzavesti. Bodi to kar si.«

Pošast.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Zdaj ni več težko ugotoviti, kaj se zgodi potem ...
*zlobni smeh*
30. junij 2017
EkstazaSmrti
EkstazaSmrti
Se bom pustila presenetiti Next!
30. junij 2017
neeeeeeeeeeeeeeeext
uh...demonska morilka
01. julij 2017
Next ful dobr napisano
01. julij 2017
Zelo natančno opišeš vse kar se dogaja
Next
01. julij 2017
Tvoj stil pisanja mi je zelo všeč *w* neeeext
01. julij 2017
A tako.
Entuziazem mojih bralcev je popustil v manj kot enem tednu.
Good to know!
I might as well keep the story to myself!
02. julij 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg