Forum
Če hočete brat glasujte

Al bi brov


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

16. maj 2017
No naj vam mal namignem da je naslov KRVAVI STEVE
16. maj 2017
pa začnimo:
PROLOG
Bila je temna nevihtna noč. Ura je bila že polnoč. Že celo noč nisem mogel zaspati. Nekaj sem zaslišal. Šel sem pogledat kaj je. Ta zvok je prihajal iz kopalnice. Tam ni bilo nič. Šel sem nazaj spat. Zaslišal se je čuden zvok, videl sem rdeče oči...
16. maj 2017
kaml nextam že čakam
16. maj 2017
1. POGLAVJE
»Adijo« se je slišalo, ko sta mama in oče odšla. Sedaj sem bil sam doma za 15 dni. »No tole bo pa žur« sem si mislil. A ni bilo tako.
No zvečer sem bil pokonci kolikor sem hotel. Ob 23.00 se je začelo grozno razgrajanje. Odšel sem v kuhinjo. Po tleh so ležali stoli. Slišal sem glas: » šele začelo se je«. V trenutku me je spreletel srh.

Ob polnoči sem odšel v posteljo...
16. maj 2017
djte mi kej napisat
16. maj 2017
No nisem mogel zspati. Vas zanima zakaj? Glas je bil glavni problem. Ob 1.00 sem le zaspal...
Zjutraj, ko sem se odšel stuširat
je v kadi ležala mrtva punca, plavala je v kadi polni krvave vode. Zelo sem se prestrašil.
Poklical sem policijo. Povedali so mi, da za to punco ne neajdejo imena. »Pa DNK(deoksiribonukleinska kislina)?« sem vprašal. »Nič je odgovoril policist. Odšel sem v Šolo...
2.POGLAVJE
Ko sem prišel v šolo, sem opazil, da ni nobenega razen mene in učiteljice. »Ha ha ha ha ha« se je zaslišalo iz ogledala. Iz lijaka je med odmorom, ko sem si umival roke začela teči kri. Zbežal sem v razred. Učiteljica je dobivala sama sporočila, češ da so mi vsi sošolci umrli in vsi v isti nesreči!! Ob 16.00 sem odšel domov. Tokrat so se čudne stvari začele ob 19.35,ko sem se odšel kopat.
Pipe se ni dalo zapreti, luči so utripale in ugasnile. V ogledalu sem videl rdeče oči. Hotel sem zbežati. Luči so se prižgale. Iz ogledala se je začela kaditi para, ki je imela 120 stopinj, vrata so bila zaklenjena. Padel sem v nezavest. Zbudil sem se v bolnišnici. Ura je kazala polnoč. V ogledalu sem spet videl rdeče oči.
Pa ne samo to. Ven je prilezla podoba človeka, ki je bila cela krvava. »Steve je rekla« Prižgal sem luč. Izginil je. »Krvavi Steve«
Sem si mislil.

3. POGLAVJE
Čez 3 dni sem lahko odšel domov. Doma sem pojedel zajtrk in se odpravil v šolo. Učiteljica mi je povedala, da so vsi moji sošolci umrli v podobnih nesrečah. »kaj če je vse ubil Krvavi Steve« sem si mislil. Izmislil sem si urok za priklic Steva: STEVE,STEVE BLOOD AND DEATH, YOU ARE NEVER STIL ALIVE. Metdem, ko sem se vrtel v krogu, sem izrekal to besedilo, ponovil sem ga trikrat, to sem naredil na polno luno točno opolnoči pred ogledalom. Slišalo se je kričanje drugih sošolcev. Ven iz ogledala pa je lebdeča kri prinesla STEVA...
4.POGLAVJE
Steve se je dvignil visoko na mano. Zaslišal se je glas. !LE GLAS UST SPLOH NI ODPIRAL! Če me še enkrat prikličeš iz StEvOgLšArJa, te ubijem!!! Zbežati sem poskusil skozi vrata. Bila so zaklenjena. Sreve je izginil v žarku svetlobe.

5.POGLAVJE
Zjutraj sem učiteljici povedal in za eno noč sem prišel prespat k njej domov. Celo noč sva raziskovala
In končno dobila podatke:
Steve Sparks(1222-1522) je imel grozljivo smrt, nekdo ga je zažgal toliko da se je potem sped zbudil iz nezavesti, ga skoraj utopil in ga živega razkosal. Bil je le eden od dveh dolgoživcev. Njegovo podaljšano ime je: Ukotranavorziklogdraj. To sva dodala: sedaj se v obliki duha vrača in maščuje vsem po svetu.
6.PGLAVJE
Ko sem si izmislil ritual za priklic Steva sem mislil da to ni res a žal je. Joj! Šele zdaj se mi je dozdevalo, da je Steve »mešanica« Blody Mary, Fredya Krugerja in Jasona. Poklical sem policijo in jim povedal za dogodek za Steva. Policist mi je povedal: ne več raziskovati nič o Stevu!! Zdel se mi je zelo sumljiv. Videl sem priimekparks. Z učiteljico sva našla podatke: Steve a. Sparks (1222) Dvojček od Steva sparksa(1222-1522). Drugi dolgoživec. Zadnjega podatka vam ne smem razkriti. »Vedel sem!« sem povedal učiteljici. Ko se je odšla stuširat sem opazil, da se pod vrati kotali megla. Zelo vroča. »PARNA MEGLA!!« Sem zaklical učiteljici. Ven so prišli neki mali škrati, ki so začeli kričati in bruhati PMG(parno meglo). Naenkrat se je nekaj pojavilo za mano in me začelo stiskati za vrat in dušiti. Bilo je nevidno. Bil je Jason. STEVE SE JE RAZDELIL NA 3 SLUŽABNIKE IN ENEGA PSLAL K MENI. Učiteljica je kričala v kopalnici. Bila je zaklenjena in ni se je dalo odpreti. Ko sem razbil vrata, sem opazil SAMARO MORGANS!!! Zaslišal se je čuden smeh in posvetila je modra svetloba. Zbežal sem skozi okno. Slišal sem, kako učiteljica kriči od bolečin. »PHHHHH« se je oglasilo za menoj. »Katie« sem zaklical in bežal na vso moč. Končno sem ji ušel. Tista noč je bila še dolga. Učiteljica je umrla od bolečin in v mukah umrla. Podobno kot moji sošolci. Jaz pa bom bil sam doma še 12 dni!! Že v moji hiši ni varno. Ura je bila že 13.00, a mesto je zajela globoka tema. Vsi so se poskrili Vso mesto so zajele prikazni in duhovi. A jaz vem zakaj... Vem tudi kdo je to naredil...
7.POGLAVJE
Ta noč je bila zares nora. Sedaj sem se odločil, da grem v hribe. Odšel sem čisto sam. Ko sem se vračal, sem opazil, da se gozd vse bolj stemnjuje. Naenkrat sem videl vodnjak. Nekdo je stal prei neja in tudi neka ženska. Poveznila mu/ji je vrečo na glavo in ga/jo porinila v vodnjak. Posvetilo se je in naenkrat sem bil doma. »Le kaj je bilo to. Kot Samara, a ona je že mrtva.« Sem si mislil. Naslednji dan so sosedje kurili ogenj. Nekdo je nekoga vrgel vanj. ČLOVEK JE ŽIV ZGOREL!! »Kot Fredy.« Na seznamu je bila naslednja žrtev. Pri dnevniku je bilo, da je nekoga ubila neka »prikazen«. Nekaj je zelo počilo. Odšel sem pogledat, kaj. V kuhinji so bili stoli po tleh, kad je bila polna vode in ko sem odšel v garažo se vrat ni dalo odpreti. Avto se je sam prižgal. Skoraj bi se zadušil in po hiši se je zaslišal čuden smeh z globokim glasom. Odšel sem spat. Ves sem se tresel in naenkrat sem pri sosedih zaslišal kričanje, v bolečinah in mukah. Zjutraj se je razbesnelo... Bilo je grozno. Ljudi je kar nosilo po zraku. Kar butali so v steno od blokov in na blokih so bile krvave packe. Spet se je po hiši razglasil smeh,ki je pravil....
8.POGLAVJE
Zavladala je tišina. Mislil sem, da so že vsi pomrli. K sosedom je prišla policija. Videl sem trupla sosedov vsa krvava in ožgana. Še vedno mi ni šlo v glavo, kako je tista oseba umrla kot Samara. Odšel sem v lokal. Slišal sem moškega, ki je pravil: »saj poznate Samarino zgodbo, kaj?« Vsi so ga pogledali. Začel je: »Samara je bila majhna deklica. Zelo rada je hodila k vodnjaku. Enkrat pa jo je neka zlobna ženska potisnila v vodnjak. Tam je utonila. Če si ogledaš njen posnetek, imaš le še 7 dni življenja, potem pa umreš oz. ona pride po televiziji pote. Edina rešitev je, če daš posnetek komu drugemu, da ga pogleda.«
Drugi so vprašali: »kako po televiziji?« Moški je odgovoril: »pride iz televizije.« » Ah butlji« je rekel neki drug glas iz ogledala. Vsi so se spogledali. » Joj Steve« sem si mislil. Skril sem se. Ven iz ogledala so najprej pogledale krvave roke. Potem pa je ven prilezla Mary. Vse je ubila z njeno mačeto akhm no s sekiro. Zbežal sem domov. Po radiu se je zaslišalo jaz mislim, da je to govoril Steve: Po vse bom prišel in ubil cel svet, samo, da najdem tega malega otroka, ki me je drznil priklicati prek rituala z ogledalom in mojega brata hahahahaha.« Ta »brat« se mi je zdel znan. To je bil tisi policist. Pa tudi tisti škrati so se mi zdeli znani. Ampak nisem se moral spomniti iz katere grozljivke prihaja PMG...

16. maj 2017
9.POGLAVJE
Za Steva se mi je zdelo zelo znano. No naj vam ga podrobno opišem. Visok je 1m 85 cm, po glavi ni opečen je plešast, na glavi ima grozno brazgotino oblečen je v belo haljo, prekrito s krvjo opečen je le po rokah, kot Fredy Kruger, glavo ima spačeno v masko groze. Ta maska groze je taka, da nima oči, nosu ušes, nosu in ust. Čisto prazno glavo ima. Nima notranjih organov. JE RESNIČEN!!! RITUAL ZA PRIKLIC STEVA JE: OPOLNOČI NA POLNO LUNO SE MORAŠ ZAKLENITI V KOPALNICO, UGASNITI LUČI, MORA BITI ČISTA TEMA, VRTIŠ SE V KROGU TOLIKOKRAT, DOKLER PETKRAT NE IZREČEŠ: »STEVE, STEVE PRIDI K MENI IN POLIJ ME S KRVJO.« Tisti ritual, ki je na začetku knjige je le za privid Steva. Jaz, ki sem pisatelj, sem to že poskusil. Čega hočeš odgnati, moraš reči: azilonakluvokiliskipoksorkimartlu-omvenp...
10. POGLAVJE
Jaz vem skrivnost o Stevu... Ne smem vam jo izdati, ker je to taka velika skrivnost, da bi pogubila Steva. Obstaja več možnsti za priklic:
- Ritual 1
- Številka 2
- Ena beseda (63 črk) 3
- Določena noč in črka 4
- Napis,ki ga izrečeš pred ogledalom 5
Za 1 sem vam že povedal.
2: Ob 1.00 pokličeš na telefonsko številko: #64512#
3: Beseda je: pnoldeulmikzjčewcjrbsčkngu-vbcsthjkmnulčopžšzjdyvsjzuk-nvbjfhjzk. Pomeni v jeziku onstranstva: ubij me Steve.
4: opolnoči mra biti petek 13
Izrečeš Ł.
5. Napis je: jklčoprews
No, vse to deluje 97%. Lahko pa vam povem kaj pomeni JEZIK ONSTRANSTVA. Tudi sam ga znam govoriti. Ta jezik govorijo vse prikazni. Jklč je le ena beseda ali črka. Odvisno od katere smeri bereš. »AAAAAAAAAAAA« se je naenkrat zaslišalo. Videl sem Steva, kako živega otroka zabada z žarečim nožem...
11.POGLAVJE
Ostalo mi je le še 7 dni in prišli bodo moji starši... Nekdo je pozvonil. »Živijo v tvijem stanovanju bomo posneli film o BM.« »Zakaj, jo boste priklicali?«
»Da.« »No prav.« Čez nekaj časa je zakričalo. Odšel sem pogledat. Po celem ogledalu je bila kri. Punca je mrtva ležala na tleh. »Škoda, da niste priklicali Steva.« Sem jim rekel. »Kdo je to?« Je režiser vprašal. »To je gospodar vseh prikazni.« Sem odgovoril. A povedal jim nisem niti ene možnosti za priklic, še za privid ne. Ah kakšni norci so bili tile. Zvečer sem več raziskoval o Stevu A. Sparksu. Star je že 795 let. Sedaj že 130 let dela kot policaj. »To je bil tisti policist!« Sem si mislil. Videl sem, kako nekdo beži pred Samaro. Počilo je. Vsi odtoki so bruhali kri. »Aha ha ha!!!« Se je zaslišalo. »Joj Steve« sem si mislil. Bila je le BM. Zbežal sem. Ta hiša ni več hiša. Je strahota. Le zakaj...
12. POGLAVJE
Steve je gospodar vseh strahot... Zakaj ga je njegov brat ubil... Zakaj hoče ravno mene...
Joj toliko vprašanj pa le en odgovor: STEVE. Nikoli ga ne bom razumel. Kar naenkrat je pozvonil telefon. Pisalo je NEZNANI. Slišal sem glas: Dobil te bom, tudi če boš umrl!!! Ha ha ha ha ha ha«!!
Prekinil sem. Naslednji dan je spet poklicalo : »45 dni« je rekel šepetavi glas. »Zakaj, moji starši pridejo čez 5 dni?« »Ne zadržali jih bomo.« Prekinilo je. Mislim...
Moral bi z njima. Že 10 dni sem sam doma. Skoraj celo mesto je že pomrlo...
13.POGLAVJE
No, sedaj res ne vem, ali naj umrem, se predam Stevu...
Le kako je on tako trpel. Nisem si mislil, da to dobesedno deluje. Kdo bi to sploh naredil. »AAAAAAAAAAAA« se je zaslišalo iz ceste. Tisti policist se je spremenil v pošast, ki je še nikoli nisem videl. Grozljivo vam povem! Spet so se začeli prevračati stoli... Ah,spet kot v starih parih dneh. No, vsaj...
! NIKOLI NE POVEJ! Mi je spet prešinilo v glavi. Ko sem spal, se je za mojo posteljo pojavil nek portal. Spet njegove vraže. Vstal sem in se preoblekel v »prava oblačila« in odšel v portal. Tam so bile vse prikazni in tudi Steve. No spomnil sem se na tisto zgodbo, ki se je spremenila v dogodek. Dejansko res. Blo je grozno... Nisem mogel verjeti,da ker je trpel... Zmešlo se mi je. Steve je prišel pome, me zabodel in umrl sem... Steve mu še zdaj sigurno vlada, a skrivnost je . . . . .

KOCKA

1. POGLAVJE
Nekoč je živel fant, ke je verjel v KOCKO. Ta kocka je bila no ni bila tista, ki je telo. Ta kocka je bila zelo drugačna. Neke noči je prišla in ga spremenila v tako groznega in spačenega, da je odšel živet v 123m debelo steno. Starši so ga iskali, a ga niso našli. Po 90 letih se je že devetič prikazal in ppobijal ljudi. 9 je zakleta številka so pravili vsi meščani. »Prišel je!« se je zadrla neka ženska. Njegov obraz je bil spačen v masko groze. Ubijal je pa prav na poseben način. Žrtvi je poslal najstrašnejšo grozni prikazen. V sanjah jo je strašila, dokler žrtev ni umrla od groze. Njegove žrtve so bile tako spačene, da jim se izsesal dušo. Tako je NESMRTEN... In to mu je postala tradicija. No ta tradicija je trajala na vsakih 10 let, ko je bil šibkejši. No imenoval se je RARG.
No priklic za kocko je: KOCKA, KOCKA PRIDI IN NIKOLI ME NE NE UBIJ, SAPČI ME V MASKO GROZE!!! No, vrnimo se sedaj k Rargu. Njegova stena je bila pod zemljo, blizu zaklonišča. No bila je res umazana. Imel je še dodatno dušo,ki mu je prinašala hrano in vodo in vse. 10 let kasneje je spet ubil žrtev. Mojo mami in čez 10 let pa še mojega o... Sosed je prik... In zat... 20 LET KASNEJE...
»Kje sem?« »V umobolnici.« Zbudil sem se iz sanj. »Da si Rarg in KOCKA spet nista izbrala žrtve.« Sem si rekel. »Kaj pa če sem to jaz?!« No imam že punco, imel sem jo, pred 10 leti jo je doletela usoda KOCKE.In RR...
2.POGLAVJE
Našel sem list papirja. Na njem je pisalo:
1.Enkrat sem odšel na stranišče. Naše straniše nima zračnika,torej ni bil kriv prepih. Ampak jaz ne vem,odprla so se vrata,mi nazaj butnila v glavo nato pa se je istočasno prižgla voda. Odšel sem v notranjost straniščne sobane in videti ni bilo nikogar.
2. Odšel sem na stranišče,zaslišal sem šum,odprla so se vrata in vame je puhnil hladen piš. Zbežal sem.
3. Enkrat sem odšla na stranišče. Ko sem si umivala roke,so se kar naenkrat ugasnile VSE luči,odprla so se vrata in videla sem rdeče oči.
Ali pa nekaj podobnega:

V tej hiši, stari zapuščeni hiši živi duh Nelsotiren. Po ugotovitva je umrl na stranišču, kjer......nekaj straši.
Na notranji strani je na steni krvav napis, ki pravi:
»tisti, ki bo vstopil v to hišo, bo v prvih 3 sekundah umrl«. Saj je samo stara strašljiva hiša.
Kdor ugotovi to geslo, bo njen gospodar:MselvkieinleasdkinhduNELOSTIREN
To uganko sem že sam ugotovil...

3. POGLAVJE
No, to uganko sem res ugotovil. Naj va povem, da se ta hiša nahaja... To je bil star hotel,ki je v Škofji Loki obratoval do leta 2004.
Ima hišno številko Kapucinski trg 9. V njem se že od leta 2003 dogajajo čudne stvari. No tale članek naprimer: »Tragično. Slišali smo, kaj se je tukaj zgodilo. Žalostno, res. Ostali smo brez besed.« Takole so nam pripovedovali Škofjeločani, ki smo jih srečali v okolici Transturista. Hotel, ki že enajst let vztrajno propada, je zagotovo ena največjih črnih pik v tisočletnem mestu. A čeprav je že več kot desetletje zaprt, nikakor ne sameva. O tem, da se v hotelu potikajo nepovabljeni obiskovalci, je že pred leti pričal požar, ki je izbruhnil v spodnjih prostorih. Na to, da se v objektu še vedno nekaj dogaja, pa je Škofjeločane in tudi Zavarovalnico Triglav, ki je lastnica objekta, še glasneje opozorila tragedija. No tam so se zbirali mamilaši in ostali »pijanci«

in njihov namen je,da dokažejo, da tam ni duhov. Ampak jaz mislim,da... Po tolikih letih je še kar zbrka. Vse več dolgih let je za nami. Ta njegova okolica je zaraščena. No več vam ne smem povedati. Tej hiši pravimo kar nora hiša pa čeprav je hotel.
-LE TAM SE DA PRIKLICATI KOCKO- Ah noro. Kar sedaj razmišljam ni primerno še za 70 letnika, kaj šele zame, ki sem star 10 let. Sedaj sem pa res...
4.POGLAVJE
Veste, KCO je zelo zvita. Pa še tega se ja manjkalo, da jo lahko prikličeš in tako te doleti usoda KCO. Spet so prek pošte prišli neki papirji, na katerih je pisalo:

144 Duh umrlega pastirja se vrača
Pravijo, da se na planini Polog vsako leto vrača duh pastirja, ki je umrl tu v planini. Bilo je dan pred vahtmi. Pastirji so sedeli zvečer ob ognju in se menili od ljudi, ki so v planini umrli. Kar naenkrat pa so začele krave tulit. Pastirji se niso upali ven iz stanu. Kmalu je vse jenjalo. Pastirji so se skorajžili in odprli vrata hleva. Krave so vse lepo ležale. Šli so nazaj v stan. Za encajt se je znova vse začela. V tuljenje krav se je mešalo tudi nešno govorjenje. Pastirji so vzeli luč in šli za glasom. Kakor hitro pa so se mu približali, se je glas oddaljil. Hodili so za glasom do jutra, dokler ni izginil.
Žabče, 1974

145 Smrt od strahu
Enkrat so v eni tolminski oštariji stavili za pet kron, kdo se upa it opolnoči k svetemu Urhu, na britof. Nobeden se ni upal. Ena žena se je pa le skorajžila in rekla, da pojde. Za znamenje, da je bila res tam, je mogla en kol zapičit v grob. Žena je res vzela ošpičen kol in šla k svetemu Urhu. Ko je z vso silo zapičila kol v grob, je prebodla tudi svoje široko krilo. Zato ni mogla proč in je mislila, da jo mrlič vleče notri v grob; tako je od strahu na mestu umrla.
Tolmin, 1973

146 Trije pobi in čeča
Enkrat so bili trije pobi. Vsi trije so imeli radi eno čečo, ona pa nobenega od treh. Enkrat jih je hotela potegnit. Ta prvemu je ukazala, naj gre na britof ob deseti uri zvečer. Tam naj se uleže v eno prazno trugo. Ta drugemu je ukazala, naj gre tja ob enajsti uri in naj se usede na trugo. Ta tretjemu pa je ukazala, naj vzame eno četno in naj gre na britof opolnoči. Tam naj laufa okoli ta glavnega križa in rožlja s četno. Vse to se je tudi zgodilo. Vsi trije so drug drugega prestrašili in zdirjali kar čez zid na cesto. Tam so se šele domislili, da jih je čeča potegnila. Potlej so se domenili, da bodo tudi oni njo. Povabili so jo na kafe. Notri so usuli zaspanjca. Ko je trdno zaspala, so jo slekli in namazali z medom, potlej so jo povaljali notri v perje. Nesli so jo v cerkev na ta glavni porton. Zbudila se je glih, ko so začeli ljudje hoditi k ta prvi maši.
Tolmin, 1972

147 Mati je nosila sina, sin nosi mater
Enkrat je umrla ena žena. Ko je bila na parah, jo je prišel sin, ki je živel v drugem kraju, kropit. Videl je, da ima mati na roki zlato rinko, in je rekel: »Kaj bo mati v grobu delala s to rinko?« Snel ji je rinko, ki ni rada šla z otrdelega prsta. Komaj je to storil, se je mati nenadoma dvignila, ga tesno objela in dela: »Jaz sem tebe nosila devet mescev, sedaj boš pa ti mene tudi toliko mescev!« In res, kakor je rekla, se je zgodilo. Sin je nosil mater na hrbtu devet mesecev. Po preteku te dobe je mati brez sledu izginila.
Čiginj, 1965

148 Navidezni mrtvec zares umre
En kmet je večkrat peljal tovor v Padovo. Nazaj se ni vračal prazen, saj ga je en duhovnik zmeraj prosil, naj mu pripelje nekaj kamenja do mesta, kjer bo zidal cerkev. Ko se je enkrat spet vračal iz Padove, je bil že naveličan kar naprej vozit duhovniku kamenje, zato je rekel pomočniku: »Ulezi se v voz in miruj! Jest bom rekel duhovniku, da vozim mrtvega.« Ko sta pripeljala do duhovnika, je ta vprašal kmeta: »Zakaj mi nisi pripeljal kamenja?« Kmet je odgovoril, da ni mogel, ker ima mrtveca na vozu. Duhovnik je začel takoj kropit voz in molit. Ko je voz izginil duhovniku izpred oči, je kmet poklical pomočnika. Poklical ga je dvakrat, trikrat - a nič odgovora. Kmet ga je odkril in videl, da je mrtev.
Čiginj, 1965

149 Norčije so slabe kupčije
Enkrat so se volčanski pobi zbrali v oštariji pri Lomnjanu. Pogovor je nanesel tudi na to, da je picamort skopal jamo mrliču in v njej našel lobanjo prejšnjega mrliča. Med njimi je bil starejši Volčan, ki so ga začeli dražiti, da si ponoči ne upa na britof in prinesti tisto lobanjo iz jame. Volčan ni prenesel norčevanja in je zavpil: »Pište me v uha še vi drugi, bom pa šel, da boste videli, kaj sem jest!« Ko je opolnoči odšel na britof, je eden of fantov stekel tja po bližnjici in se skril v izkopa no jamo. Volčan je prišel na britof in hitro pograbil lobanjo iz izkopane prsti. Takrat se je pa iz groba oglasilo z močnim glasom: »Pusti mojo glavo pri miru! Marš domov!« Prestrašeni Volčan ni vedel, kaj naj stori, zato je glavo zalučal nazaj v jamo, potlej pa zbežal, kar so ga nesle pete. Med begom se je še parkrat prekucnil in se zato ves potolčen vrnil v oštarijo, kjer je pobom povedal, kaj se mu je zgodilo. Pobi so se norčevali iz njega, češ da je mila jera. Začeli pa so pogrešati fanta, ki se je bil skril v jamo, zato so odšli na britof. Gorje! V jami so dobili fanta mrtvega, z razbito glavo. Tako so se končale njihove norčije s smrtjo.
Volče, 1973

150 Krava veče za gospodarjem
Jejžeš, a je bilo hudo včasih, ko je kakšen ta svoj umrl! Najhuje pa, ko so ga dali v trugo in zabijali tiste cveke s kladvom v pokrov od truge! A je bilo hudo slišat to pri nas, ko je tata umrl. Smo imeli eno kravo v štali, ki se je klicala Balasa. Kabiš ga je poznala tata, da je zabukala, če ga je slišala hodit v coklah. Ko so zabijali tata v trugo, je kališ žalostno zabukala, prav zajamrala, kot da bi vedela, da ga nikoli več ne bo...
Tolminske Ravne, 1988

151 Napoleonov duh straši
Pod Avstrijo je bila v Čadrgu zgrajena nova šola, v kateri sta poučevali dve učiteljici. Ena je imela nezakonskega otroka. Obe sta se pa ukvarjali s špiritizmom. Enkrat sta se zmenili, da bosta poklicali Napoleonov duh. Zvečer sta dali otroka spat, potlej sta pa klicali. Res se jima je oglasil Napoleon. A takrat, ko bi moralo biti vse tiho, je zajokal otrok. Potem duha nista mogli odpravit nazaj. Pravijo, da na šoli v Čadrgu še danes straši Napoleonov duh.
Čadrg, 1990

152 Ta mrtvih maša
Enkrat je ena dekla z Ljubinja se zbudila ponoči. Bilo je tako svetlo, da je mislila, da se dela že dan. Hitro vstane in gre k maši v ljubinjsko cerkev. Pride v cerkev, cerkev je polna ljudi; čudno se ji je zdelo, da so bili sami vnanji ljudje - nobenega ni poznala. Potlej pa le pride tja h njej njena rajnca mama in ji pove, da je ura šele polnoči, da imajo sedaj mrtvi mašo. Dela ji je: »Hitro slec birtah in ga pust tu, potlej pa bejž hitro domov in pa nič se ne smeš ogledovat, tudi če boš kaj slišala!« Drugi dan so šli gledat tisti birtah - je bil prav na koščke strgan. Če ne bi bila hitro šla, bi pa bili gotovo njo tako strgali mrliči.
Tolminske Ravne, 1988

153 Goreči mejnik
Tata mi je pripovedoval, kaj se je zgodilo dedu, ki je en večer šel vasovat k svojemu dekletu. Na zemljo je legal mrak, na nebo je zapi avala luna in zvezde so se jele prižigati. Bila je lepa poletna noč. Navadno so zahajali fantje ob četrtkih na vas. Tako tudi moj tata. Stopal je po stezi skozi gozd in prišel na jaso. Približal se je mejniku, na katerem je bil navadno vklesan križ. Zazdelo se mu je, da je iz tega križa zagorel rdeč plamen. Ustavil se je in premišljal: »Naj grem naprej ali naj se vrnem?« Hitro se je odločil: »Nič, najbolje bo, da se vrnem domov!« Obrnil se je in kot strela stekel domov, ves začuden in prestrašen. Doma je zmolil očenaš in legel spat.
Gorenja Trebuša, 1967

154 Konj brez glave
Zalajščem, to je kraj med Koritnico in Zarakovcem, pravijo, da straši bel konj brez glave. Ko je živel še rajnki Zarakovčan, je skoz pravil, da se mu je prikazal na kresno noč konj brez glave. S konjem je peljal zvečer mlet šunico v maln. Tam je čakal, da so mu zmleli, potlej pa je šel še v oštarijo. Ko je bila že polnoč, se je šele vračal. Ko je prišel v Zalajšč, je zaslišal, da nekaj ropota po grmih nad potjo. Kar naenkrat je tam nekaj zarezgetalo. Zarakovčan ni bil strahopetec. Ustavil je voz in zavpil: »Tisti, ki je gori, naj pride dol!« Kar naenkrat se je zasvetilo in pred njim je stal bel konj brez glave. Tudi če se Zarakovčan nikogar ni bal, je tiscajt tako hitro vozil domov, da je bil konj ves moker. Še danes - pravijo - da če greš na kresno noč opolnoči Zalajščem, se ti prikaže konj brez glave.
Grahovo, 1973

155 Prazni škornji strašijo
Včasih so poznali mnogo krajev, kjer je ponoči strašilo. Prav zaradi tega si bolj plašni ljudje ponoči niso upali it iz Ruta v Grant. En Grantar se je pozno ponoči vračal iz Ruta domov. Ko je prišel do kraja, kjer se je pred leti zgodil uboj, je za seboj zaslišal stopinje. Ubogi možak, ki ni bil preveč pogumen, se je hudo prestrašil in od strahu ni upal pogledat niti v stran, kaj šele nazaj. Ker pa stopinje le niso utihnile, je korenjak plašno pogledal preko rame. Za njim so hodili prazni škornji. Tedaj jo je ucvrl proti vasi in povedal ljudem, kaj je slišal in videl. Ljudje so tej zgodbi seveda verjeli in od takrat je veljal za pravega junaka, kdor je ponoči šel iz ene vasi v drugo.
Rut, 1965

156 Soldat in duhovi
Oče mi je pravil, kako je enkrat en pob videl duhove. Ta pob je bil soldat. Prišel je domov na urlaub in seveda obiskal tudi svojo ljubico. Ko se je sredi noči vračal od nje, je v razvalinah ene hiše zagledal temno prikazen. Postava je bila zavita v temen plašč, videl se je samo kot sveča bel obraz. Ta prikazen je bila pol človek, pol duh, in je proti soldatu stegovala roke, kot bi ga hotela zadavit. Soldat se je seveda ustrašil in potegnil sabljo. Ko pa je mahnil proti prikazni, se je ta nekoliko odmaknila. Soldat se je pognal za njo, a se mu je vedno umaknila; nazadnje jo je tako dolgo podil, da je bil že kar upehan. Takrat je v daljavi zagledal hišo, v kateri že par let ni nobeden stanoval. Ko je videl, da v hiši gorijo sveče okrog mrtvaške truge, je hotel proč. In takrat je zagledal še sprevod duhov mrtvecev, ki so šli proti hiši. Soldat tega ni mogel več prenest in je padel v nezavest.
Koritnica, 1976

157 Strah v meji
V meji je strašilo. Ljudje so govorili, da se tam sliši vse mogoče. Nad drevesi so lajali psi, tulili volkovi in skovikale sove. Če je kdo ponoči zašel v tisto mejo, se je le težko živ vrnil. Enkrat se je en pastir zgubil v tisti meji. Kar naenkrat je zagledal pred sabo en krožnik. Iz njega pa je začel rasti nešn dedec. Rasel je tako dolgo, da je zrasel nad drevje. Ves v strahu se je pastir zmislil, da je slišal od starih ljudi, da se take stvari preganjajo s coprnijo. Zgrabil je pest zemlje in jo trikrat nesel okrog noge, potem pa jo je vrgel v tistega dedca. Takrat se je začel dedec manjšat in počasi je izginil. Pastir je prestal tak strah, da je imel vsak njegov las svojo kapljo. Kolikor je mogel, je hitro tekel domov.
Logaršče, 1970

158 Mrtvec pride po ljubico
Ena čeča je imela poba, ki je mogel it k soldatom. Imela ga je močno rada. Dolgo cajta je čakala svojega poba, molila, klela... Eno noč, ko je posebno goreče molila, je ob enajstih popokalo gori na okno. Šla je ven in zagledala svojega poba na konju. (Ta pob pa je bil že pogubljen, ma ona tega ni vedela.) Sedla je gor k njemu in odjezdila sta. Prijezdila sta v gozd. Tam je klical gut in čeča je dela: »Gut rjuje in kriči, nesreča nama daleč ni!« Nje pob pa je ni poslušal in sta kar jezdila tja na britof. Tam na britofu pa jo je hotel potegnit notri v jamo. Ona pa ni hotela, ker se je v tistem cajtu zavedla, da pob pripada zlodeju. Utekla je tja v lovpo. Tam pa je bil en mrlič in ona je v strahu začela moliti: »Marija, usmiljena gospa, poslušaj zunaj buh, buh, buh, hudo razsaja hudi duh. Marija, mat usmiljena, čuj prošnje mojega srca. Pregrešna sem prosila te, prosim te, odpusti mi!« V tistem cajtu se je mrlič dvignil gor. Mrlič z deske se zvali, z rokami mane si oči! Čeča je od strahu skoraj umrla, takrat pa udari ura polnoči in hudoba ni imela več moči. Vidite, tudi prevelika ljubezen ni dobra!
Borjana, 1976

159 Pot je moja, noč je tvoja
Gor v Gostevku je stala Hovčeva klet čisto na samem. Tu je rajnki Hovč imel krompir. Ljudje so zmerom mislili, da v tej kleti straši. Eno noč je šel Logarjev hlapec s Stanovišč podkovat konja dol v Staro selo. Ko je prišel dol do Hovčeve kleti, je stopil en mož predenj, prijel je konja za uzdo in sta šla tako naprej dol do Tržona. Prikazen je dela: »Pot je moja, noč je tvoja!« Potem je izginil brez sledu.
Borjana, 1976

160 Soldat preseka črnega mačka
Soldat iz Kota je šel že v temi iz vojske domov. Gori nad Kredom je zamerkal, da gre en črn maček za njim. Tega ni mogel prenašat in je s sabljo presekal mačka. Jejžeš Marija! Iz enega sta ratala dva mačka, iz teh dveh štirje in tako naprej - zmerom več jih je bilo! Soldat se je v strahu obrnil k svetemu Ilarju: »O sveti Ilar, pomagaj mi ti!« Sveti Ilar se ga je usmilil in mu del: »S sabljo naredi križ nazaj, pa boš rešen!« Ubogal ga je in še tisti večer srečno prišel domov.
Barjana, 1976

161 Grozljiva polnočnica
Je bila ena verna žena in je zaslišala zvon cerkve svetega Lenarta blizu Kluž. Ona je mislila, da je že proti jutru, in se je šla obleč. V resnici pa je bila polnoč. Hitro se je oblekla in šla k maši. Pride tja v cerkev - in res je bila polna ljudi. Čez čas pogleda malo bolj natančno in vidi same mrtvece. Začelo jo je bit groza, da je pri priči zbežala skozi vrata. Ko je tekla proti domu, ji je padla ruta z glave in odvezal se ji je predpasnik. Čez dan je šla pogledat, kje je to izgubila. Dobila je oboje, a strgano na drobne koščke. Če ne bi bila zbežala, bi pa njo tako raztrgali duhovi mrtvih, ker jih je zmotila sredi noči.
Kal-Koritnica, 1982
Nenkrat je nekaj počilo in pojavila se je KOCKA in neki Groznec, kimje bil tako strašen,da me je tako prestrašil in ob tem srhu sem se spraševal, od koga so ti dokazi in ta GZ me je... nikoli... UMRI, UMRI, UMRI...

KONEC
16. maj 2017
neixtam na nasledno zgodbo???
17. maj 2017
nextam
17. maj 2017
KOCKA

1. POGLAVJE
Nekoč je živel fant, ke je verjel v KOCKO. Ta kocka je bila no ni bila tista, ki je telo. Ta kocka je bila zelo drugačna. Neke noči je prišla in ga spremenila v tako groznega in spačenega, da je odšel živet v 123m debelo steno. Starši so ga iskali, a ga niso našli. Po 90 letih se je že devetič prikazal in ppobijal ljudi. 9 je zakleta številka so pravili vsi meščani. »Prišel je!« se je zadrla neka ženska. Njegov obraz je bil spačen v masko groze. Ubijal je pa prav na poseben način. Žrtvi je poslal najstrašnejšo grozni prikazen. V sanjah jo je strašila, dokler žrtev ni umrla od groze. Njegove žrtve so bile tako spačene, da jim se izsesal dušo. Tako je NESMRTEN... In to mu je postala tradicija. No ta tradicija je trajala na vsakih 10 let, ko je bil šibkejši. No imenoval se je RARG.
No priklic za kocko je: KOCKA, KOCKA PRIDI IN NIKOLI ME NE NE UBIJ, SAPČI ME V MASKO GROZE!!! No, vrnimo se sedaj k Rargu. Njegova stena je bila pod zemljo, blizu zaklonišča. No bila je res umazana. Imel je še dodatno dušo,ki mu je prinašala hrano in vodo in vse. 10 let kasneje je spet ubil žrtev. Mojo mami in čez 10 let pa še mojega o... Sosed je prik... In zat... 20 LET KASNEJE...
»Kje sem?« »V umobolnici.« Zbudil sem se iz sanj. »Da si Rarg in KOCKA spet nista izbrala žrtve.« Sem si rekel. »Kaj pa če sem to jaz?!« No imam že punco, imel sem jo, pred 10 leti jo je doletela usoda KOCKE.In RR...
2.POGLAVJE
Našel sem list papirja. Na njem je pisalo:
1.Enkrat sem odšel na stranišče. Naše straniše nima zračnika,torej ni bil kriv prepih. Ampak jaz ne vem,odprla so se vrata,mi nazaj butnila v glavo nato pa se je istočasno prižgla voda. Odšel sem v notranjost straniščne sobane in videti ni bilo nikogar.
2. Odšel sem na stranišče,zaslišal sem šum,odprla so se vrata in vame je puhnil hladen piš. Zbežal sem.
3. Enkrat sem odšla na stranišče. Ko sem si umivala roke,so se kar naenkrat ugasnile VSE luči,odprla so se vrata in videla sem rdeče oči.
Ali pa nekaj podobnega:

V tej hiši, stari zapuščeni hiši živi duh Nelsotiren. Po ugotovitva je umrl na stranišču, kjer......nekaj straši.
Na notranji strani je na steni krvav napis, ki pravi:
»tisti, ki bo vstopil v to hišo, bo v prvih 3 sekundah umrl«. Saj je samo stara strašljiva hiša.
Kdor ugotovi to geslo, bo njen gospodar:MselvkieinleasdkinhduNELOSTIREN
To uganko sem že sam ugotovil...

3. POGLAVJE
No, to uganko sem res ugotovil. Naj va povem, da se ta hiša nahaja... To je bil star hotel,ki je v Škofji Loki obratoval do leta 2004.
Ima hišno številko Kapucinski trg 9. V njem se že od leta 2003 dogajajo čudne stvari. No tale članek naprimer: »Tragično. Slišali smo, kaj se je tukaj zgodilo. Žalostno, res. Ostali smo brez besed.« Takole so nam pripovedovali Škofjeločani, ki smo jih srečali v okolici Transturista. Hotel, ki že enajst let vztrajno propada, je zagotovo ena največjih črnih pik v tisočletnem mestu. A čeprav je že več kot desetletje zaprt, nikakor ne sameva. O tem, da se v hotelu potikajo nepovabljeni obiskovalci, je že pred leti pričal požar, ki je izbruhnil v spodnjih prostorih. Na to, da se v objektu še vedno nekaj dogaja, pa je Škofjeločane in tudi Zavarovalnico Triglav, ki je lastnica objekta, še glasneje opozorila tragedija. No tam so se zbirali mamilaši in ostali »pijanci«

in njihov namen je,da dokažejo, da tam ni duhov. Ampak jaz mislim,da... Po tolikih letih je še kar zbrka. Vse več dolgih let je za nami. Ta njegova okolica je zaraščena. No več vam ne smem povedati. Tej hiši pravimo kar nora hiša pa čeprav je hotel.
-LE TAM SE DA PRIKLICATI KOCKO- Ah noro. Kar sedaj razmišljam ni primerno še za 70 letnika, kaj šele zame, ki sem star 10 let. Sedaj sem pa res...
4.POGLAVJE
Veste, KCO je zelo zvita. Pa še tega se ja manjkalo, da jo lahko prikličeš in tako te doleti usoda KCO. Spet so prek pošte prišli neki papirji, na katerih je pisalo:

144 Duh umrlega pastirja se vrača
Pravijo, da se na planini Polog vsako leto vrača duh pastirja, ki je umrl tu v planini. Bilo je dan pred vahtmi. Pastirji so sedeli zvečer ob ognju in se menili od ljudi, ki so v planini umrli. Kar naenkrat pa so začele krave tulit. Pastirji se niso upali ven iz stanu. Kmalu je vse jenjalo. Pastirji so se skorajžili in odprli vrata hleva. Krave so vse lepo ležale. Šli so nazaj v stan. Za encajt se je znova vse začela. V tuljenje krav se je mešalo tudi nešno govorjenje. Pastirji so vzeli luč in šli za glasom. Kakor hitro pa so se mu približali, se je glas oddaljil. Hodili so za glasom do jutra, dokler ni izginil.
Žabče, 1974

145 Smrt od strahu
Enkrat so v eni tolminski oštariji stavili za pet kron, kdo se upa it opolnoči k svetemu Urhu, na britof. Nobeden se ni upal. Ena žena se je pa le skorajžila in rekla, da pojde. Za znamenje, da je bila res tam, je mogla en kol zapičit v grob. Žena je res vzela ošpičen kol in šla k svetemu Urhu. Ko je z vso silo zapičila kol v grob, je prebodla tudi svoje široko krilo. Zato ni mogla proč in je mislila, da jo mrlič vleče notri v grob; tako je od strahu na mestu umrla.
Tolmin, 1973

146 Trije pobi in čeča
Enkrat so bili trije pobi. Vsi trije so imeli radi eno čečo, ona pa nobenega od treh. Enkrat jih je hotela potegnit. Ta prvemu je ukazala, naj gre na britof ob deseti uri zvečer. Tam naj se uleže v eno prazno trugo. Ta drugemu je ukazala, naj gre tja ob enajsti uri in naj se usede na trugo. Ta tretjemu pa je ukazala, naj vzame eno četno in naj gre na britof opolnoči. Tam naj laufa okoli ta glavnega križa in rožlja s četno. Vse to se je tudi zgodilo. Vsi trije so drug drugega prestrašili in zdirjali kar čez zid na cesto. Tam so se šele domislili, da jih je čeča potegnila. Potlej so se domenili, da bodo tudi oni njo. Povabili so jo na kafe. Notri so usuli zaspanjca. Ko je trdno zaspala, so jo slekli in namazali z medom, potlej so jo povaljali notri v perje. Nesli so jo v cerkev na ta glavni porton. Zbudila se je glih, ko so začeli ljudje hoditi k ta prvi maši.
Tolmin, 1972

147 Mati je nosila sina, sin nosi mater
Enkrat je umrla ena žena. Ko je bila na parah, jo je prišel sin, ki je živel v drugem kraju, kropit. Videl je, da ima mati na roki zlato rinko, in je rekel: »Kaj bo mati v grobu delala s to rinko?« Snel ji je rinko, ki ni rada šla z otrdelega prsta. Komaj je to storil, se je mati nenadoma dvignila, ga tesno objela in dela: »Jaz sem tebe nosila devet mescev, sedaj boš pa ti mene tudi toliko mescev!« In res, kakor je rekla, se je zgodilo. Sin je nosil mater na hrbtu devet mesecev. Po preteku te dobe je mati brez sledu izginila.
Čiginj, 1965

148 Navidezni mrtvec zares umre
En kmet je večkrat peljal tovor v Padovo. Nazaj se ni vračal prazen, saj ga je en duhovnik zmeraj prosil, naj mu pripelje nekaj kamenja do mesta, kjer bo zidal cerkev. Ko se je enkrat spet vračal iz Padove, je bil že naveličan kar naprej vozit duhovniku kamenje, zato je rekel pomočniku: »Ulezi se v voz in miruj! Jest bom rekel duhovniku, da vozim mrtvega.« Ko sta pripeljala do duhovnika, je ta vprašal kmeta: »Zakaj mi nisi pripeljal kamenja?« Kmet je odgovoril, da ni mogel, ker ima mrtveca na vozu. Duhovnik je začel takoj kropit voz in molit. Ko je voz izginil duhovniku izpred oči, je kmet poklical pomočnika. Poklical ga je dvakrat, trikrat - a nič odgovora. Kmet ga je odkril in videl, da je mrtev.
Čiginj, 1965

149 Norčije so slabe kupčije
Enkrat so se volčanski pobi zbrali v oštariji pri Lomnjanu. Pogovor je nanesel tudi na to, da je picamort skopal jamo mrliču in v njej našel lobanjo prejšnjega mrliča. Med njimi je bil starejši Volčan, ki so ga začeli dražiti, da si ponoči ne upa na britof in prinesti tisto lobanjo iz jame. Volčan ni prenesel norčevanja in je zavpil: »Pište me v uha še vi drugi, bom pa šel, da boste videli, kaj sem jest!« Ko je opolnoči odšel na britof, je eden of fantov stekel tja po bližnjici in se skril v izkopa no jamo. Volčan je prišel na britof in hitro pograbil lobanjo iz izkopane prsti. Takrat se je pa iz groba oglasilo z močnim glasom: »Pusti mojo glavo pri miru! Marš domov!« Prestrašeni Volčan ni vedel, kaj naj stori, zato je glavo zalučal nazaj v jamo, potlej pa zbežal, kar so ga nesle pete. Med begom se je še parkrat prekucnil in se zato ves potolčen vrnil v oštarijo, kjer je pobom povedal, kaj se mu je zgodilo. Pobi so se norčevali iz njega, češ da je mila jera. Začeli pa so pogrešati fanta, ki se je bil skril v jamo, zato so odšli na britof. Gorje! V jami so dobili fanta mrtvega, z razbito glavo. Tako so se končale njihove norčije s smrtjo.
Volče, 1973

150 Krava veče za gospodarjem
Jejžeš, a je bilo hudo včasih, ko je kakšen ta svoj umrl! Najhuje pa, ko so ga dali v trugo in zabijali tiste cveke s kladvom v pokrov od truge! A je bilo hudo slišat to pri nas, ko je tata umrl. Smo imeli eno kravo v štali, ki se je klicala Balasa. Kabiš ga je poznala tata, da je zabukala, če ga je slišala hodit v coklah. Ko so zabijali tata v trugo, je kališ žalostno zabukala, prav zajamrala, kot da bi vedela, da ga nikoli več ne bo...
Tolminske Ravne, 1988

151 Napoleonov duh straši
Pod Avstrijo je bila v Čadrgu zgrajena nova šola, v kateri sta poučevali dve učiteljici. Ena je imela nezakonskega otroka. Obe sta se pa ukvarjali s špiritizmom. Enkrat sta se zmenili, da bosta poklicali Napoleonov duh. Zvečer sta dali otroka spat, potlej sta pa klicali. Res se jima je oglasil Napoleon. A takrat, ko bi moralo biti vse tiho, je zajokal otrok. Potem duha nista mogli odpravit nazaj. Pravijo, da na šoli v Čadrgu še danes straši Napoleonov duh.
Čadrg, 1990

152 Ta mrtvih maša
Enkrat je ena dekla z Ljubinja se zbudila ponoči. Bilo je tako svetlo, da je mislila, da se dela že dan. Hitro vstane in gre k maši v ljubinjsko cerkev. Pride v cerkev, cerkev je polna ljudi; čudno se ji je zdelo, da so bili sami vnanji ljudje - nobenega ni poznala. Potlej pa le pride tja h njej njena rajnca mama in ji pove, da je ura šele polnoči, da imajo sedaj mrtvi mašo. Dela ji je: »Hitro slec birtah in ga pust tu, potlej pa bejž hitro domov in pa nič se ne smeš ogledovat, tudi če boš kaj slišala!« Drugi dan so šli gledat tisti birtah - je bil prav na koščke strgan. Če ne bi bila hitro šla, bi pa bili gotovo njo tako strgali mrliči.
Tolminske Ravne, 1988

153 Goreči mejnik
Tata mi je pripovedoval, kaj se je zgodilo dedu, ki je en večer šel vasovat k svojemu dekletu. Na zemljo je legal mrak, na nebo je zapi avala luna in zvezde so se jele prižigati. Bila je lepa poletna noč. Navadno so zahajali fantje ob četrtkih na vas. Tako tudi moj tata. Stopal je po stezi skozi gozd in prišel na jaso. Približal se je mejniku, na katerem je bil navadno vklesan križ. Zazdelo se mu je, da je iz tega križa zagorel rdeč plamen. Ustavil se je in premišljal: »Naj grem naprej ali naj se vrnem?« Hitro se je odločil: »Nič, najbolje bo, da se vrnem domov!« Obrnil se je in kot strela stekel domov, ves začuden in prestrašen. Doma je zmolil očenaš in legel spat.
Gorenja Trebuša, 1967

154 Konj brez glave
Zalajščem, to je kraj med Koritnico in Zarakovcem, pravijo, da straši bel konj brez glave. Ko je živel še rajnki Zarakovčan, je skoz pravil, da se mu je prikazal na kresno noč konj brez glave. S konjem je peljal zvečer mlet šunico v maln. Tam je čakal, da so mu zmleli, potlej pa je šel še v oštarijo. Ko je bila že polnoč, se je šele vračal. Ko je prišel v Zalajšč, je zaslišal, da nekaj ropota po grmih nad potjo. Kar naenkrat je tam nekaj zarezgetalo. Zarakovčan ni bil strahopetec. Ustavil je voz in zavpil: »Tisti, ki je gori, naj pride dol!« Kar naenkrat se je zasvetilo in pred njim je stal bel konj brez glave. Tudi če se Zarakovčan nikogar ni bal, je tiscajt tako hitro vozil domov, da je bil konj ves moker. Še danes - pravijo - da če greš na kresno noč opolnoči Zalajščem, se ti prikaže konj brez glave.
Grahovo, 1973

155 Prazni škornji strašijo
Včasih so poznali mnogo krajev, kjer je ponoči strašilo. Prav zaradi tega si bolj plašni ljudje ponoči niso upali it iz Ruta v Grant. En Grantar se je pozno ponoči vračal iz Ruta domov. Ko je prišel do kraja, kjer se je pred leti zgodil uboj, je za seboj zaslišal stopinje. Ubogi možak, ki ni bil preveč pogumen, se je hudo prestrašil in od strahu ni upal pogledat niti v stran, kaj šele nazaj. Ker pa stopinje le niso utihnile, je korenjak plašno pogledal preko rame. Za njim so hodili prazni škornji. Tedaj jo je ucvrl proti vasi in povedal ljudem, kaj je slišal in videl. Ljudje so tej zgodbi seveda verjeli in od takrat je veljal za pravega junaka, kdor je ponoči šel iz ene vasi v drugo.
Rut, 1965

156 Soldat in duhovi
Oče mi je pravil, kako je enkrat en pob videl duhove. Ta pob je bil soldat. Prišel je domov na urlaub in seveda obiskal tudi svojo ljubico. Ko se je sredi noči vračal od nje, je v razvalinah ene hiše zagledal temno prikazen. Postava je bila zavita v temen plašč, videl se je samo kot sveča bel obraz. Ta prikazen je bila pol človek, pol duh, in je proti soldatu stegovala roke, kot bi ga hotela zadavit. Soldat se je seveda ustrašil in potegnil sabljo. Ko pa je mahnil proti prikazni, se je ta nekoliko odmaknila. Soldat se je pognal za njo, a se mu je vedno umaknila; nazadnje jo je tako dolgo podil, da je bil že kar upehan. Takrat je v daljavi zagledal hišo, v kateri že par let ni nobeden stanoval. Ko je videl, da v hiši gorijo sveče okrog mrtvaške truge, je hotel proč. In takrat je zagledal še sprevod duhov mrtvecev, ki so šli proti hiši. Soldat tega ni mogel več prenest in je padel v nezavest.
Koritnica, 1976

157 Strah v meji
V meji je strašilo. Ljudje so govorili, da se tam sliši vse mogoče. Nad drevesi so lajali psi, tulili volkovi in skovikale sove. Če je kdo ponoči zašel v tisto mejo, se je le težko živ vrnil. Enkrat se je en pastir zgubil v tisti meji. Kar naenkrat je zagledal pred sabo en krožnik. Iz njega pa je začel rasti nešn dedec. Rasel je tako dolgo, da je zrasel nad drevje. Ves v strahu se je pastir zmislil, da je slišal od starih ljudi, da se take stvari preganjajo s coprnijo. Zgrabil je pest zemlje in jo trikrat nesel okrog noge, potem pa jo je vrgel v tistega dedca. Takrat se je začel dedec manjšat in počasi je izginil. Pastir je prestal tak strah, da je imel vsak njegov las svojo kapljo. Kolikor je mogel, je hitro tekel domov.
Logaršče, 1970

158 Mrtvec pride po ljubico
Ena čeča je imela poba, ki je mogel it k soldatom. Imela ga je močno rada. Dolgo cajta je čakala svojega poba, molila, klela... Eno noč, ko je posebno goreče molila, je ob enajstih popokalo gori na okno. Šla je ven in zagledala svojega poba na konju. (Ta pob pa je bil že pogubljen, ma ona tega ni vedela.) Sedla je gor k njemu in odjezdila sta. Prijezdila sta v gozd. Tam je klical gut in čeča je dela: »Gut rjuje in kriči, nesreča nama daleč ni!« Nje pob pa je ni poslušal in sta kar jezdila tja na britof. Tam na britofu pa jo je hotel potegnit notri v jamo. Ona pa ni hotela, ker se je v tistem cajtu zavedla, da pob pripada zlodeju. Utekla je tja v lovpo. Tam pa je bil en mrlič in ona je v strahu začela moliti: »Marija, usmiljena gospa, poslušaj zunaj buh, buh, buh, hudo razsaja hudi duh. Marija, mat usmiljena, čuj prošnje mojega srca. Pregrešna sem prosila te, prosim te, odpusti mi!« V tistem cajtu se je mrlič dvignil gor. Mrlič z deske se zvali, z rokami mane si oči! Čeča je od strahu skoraj umrla, takrat pa udari ura polnoči in hudoba ni imela več moči. Vidite, tudi prevelika ljubezen ni dobra!
Borjana, 1976

159 Pot je moja, noč je tvoja
Gor v Gostevku je stala Hovčeva klet čisto na samem. Tu je rajnki Hovč imel krompir. Ljudje so zmerom mislili, da v tej kleti straši. Eno noč je šel Logarjev hlapec s Stanovišč podkovat konja dol v Staro selo. Ko je prišel dol do Hovčeve kleti, je stopil en mož predenj, prijel je konja za uzdo in sta šla tako naprej dol do Tržona. Prikazen je dela: »Pot je moja, noč je tvoja!« Potem je izginil brez sledu.
Borjana, 1976

160 Soldat preseka črnega mačka
Soldat iz Kota je šel že v temi iz vojske domov. Gori nad Kredom je zamerkal, da gre en črn maček za njim. Tega ni mogel prenašat in je s sabljo presekal mačka. Jejžeš Marija! Iz enega sta ratala dva mačka, iz teh dveh štirje in tako naprej - zmerom več jih je bilo! Soldat se je v strahu obrnil k svetemu Ilarju: »O sveti Ilar, pomagaj mi ti!« Sveti Ilar se ga je usmilil in mu del: »S sabljo naredi križ nazaj, pa boš rešen!« Ubogal ga je in še tisti večer srečno prišel domov.
Barjana, 1976

161 Grozljiva polnočnica
Je bila ena verna žena in je zaslišala zvon cerkve svetega Lenarta blizu Kluž. Ona je mislila, da je že proti jutru, in se je šla obleč. V resnici pa je bila polnoč. Hitro se je oblekla in šla k maši. Pride tja v cerkev - in res je bila polna ljudi. Čez čas pogleda malo bolj natančno in vidi same mrtvece. Začelo jo je bit groza, da je pri priči zbežala skozi vrata. Ko je tekla proti domu, ji je padla ruta z glave in odvezal se ji je predpasnik. Čez dan je šla pogledat, kje je to izgubila. Dobila je oboje, a strgano na drobne koščke. Če ne bi bila zbežala, bi pa njo tako raztrgali duhovi mrtvih, ker jih je zmotila sredi noči.
Kal-Koritnica, 1982
Nenkrat je nekaj počilo in pojavila se je KOCKA in neki Groznec, kimje bil tako strašen,da me je tako prestrašil in ob tem srhu sem se spraševal, od koga so ti dokazi in ta GZ me je... nikoli... UMRI, UMRI, UMRI...
17. maj 2017
nextam ?
18. maj 2017
KO SE ZMRAČI..
"Ko sem bila stara približno 9 let, sem šla k prijateljici za rojstni dan in pri njej prespala. Tam je bilo okrog 10 drugih deklet. Ob polnoči smo se odločili, da igramo Mary Worth. Nekateri od nas še nikoli niso slišali za to, tako je eno od deklet povedalo zgodbo.
Mary Worth je živela dolgo časa nazaj. Bila je zelo lepo mlado dekle. Nekega je imela strašno nesrečo, ki je pustila njen obraz tako iznakažen, da je ni nihče pogledal. Po tej nesreči ji ni bilo dovoljeno videli lasten odraz, saj so se bali, da bi ona izgubila razum. Pred tem je preživela dolge ure v svoji spalnici in v ogledalu občudovala svojo lepoto.
Neke noči, ko so vsi odšli v posteljo, se ni mogla več boriti z radovednostjo, se je prikradla v sobo, ki je imela ogledalo. Takoj, ko je zagledala obraz, se je zlomila v grozljivih krikih in ihtenju. V tem trenutku ji je to strlo srce in je želela svoj stari odraz nazaj, nato je ona šla v ogledalo, da ga poišče, s prisego, da bo vsakemu, ki jo bo prišel pogledat v ogledalo, iznakazila obraz.
Po poslušanju zgodbe, ki je bila povedana zelo strašljivo, smo se odločile, da ugasnemo vse luči in jo preizkusimo. Vse smo se stiskale okrog ogledala in začele ponavljati "Mary Worth, Mary Worth, jaz verjamem v Mary Worth". Ko smo izrekle sedmič, je ena izmed deklet pred ogledalom začela kričati in se umikati nazaj stran od ogledala. Kričala je tako glasno, da je mama moje prijateljice pritekla v sobo. Hitro je prižgala luči in to dekle se je stiskalo v kotu in kričalo. Obrnila jo je, da bi videla v čem je težava in videla dolge z nohti narejene praske, ki so tekle navzdol po njenem desnem licu. Dokler bom živa ne bom pozabila njenega obraza!"
Zgodba, ki povzroča pri občinstvu strah pred lastnim odrazom. Vedno se sklicuje na star pregovor "radovednost je ubila mačko". Ideja o nečem kar pride iz ogledala ali zaslona televizije je strašna sama po sebi, kot da je tam vzporedni svet, ali morda svet, ki je nasproten našemu, kot je uporabljen v filmih, na primer Krog (The Ring). Naša najbližja predstava ideje o nasprotnem, vzporednem vesolju je pekel. Bloody Mary prinaša določeno idejo, da so zli duhovi tega sveta ujeti za steklom, ki zajame našo podobo in ustvarja strah, ne samo, da se lahko prikličejo nazaj v ta svet, ampak tudi, da se bomo morda po smrti tudi sami znašli ujeti za steklom.
ZGODBA: Pojdite v sobo z ogledalom in izklopite vse luči. Zdi se, da je kopalnica kot nalašč za to, ker je tam skoraj vedno ogledalo in je ponoči z izklopljenimi lučmi in zaprtimi vrati po navadi temno. Prižgite svečo, poglejte v ogledalo in začnite recitirati "Bloody Mary" ali "Hell Mary". Različica legende pravi, da je treba šepetaje, ko recitirate vaš glas postaja glasnejši in glasnejši do krika. Morate recitirati "Bloody Mary" 13 krat. Morali bi videti Bloody Mary zadaj za vašo levo ramo ali v ogledalu po trinajstem izgovoru.
Vendar pazite, ona je sporočila, da bo osebo privedla do norosti, ji izkopala oči, potegnila osebo v ogledalo ali celo ubila osebo, ki jo kliče. To je stara legenda, ritual je priljubljen pri nekoliko starejših dekletih in fantih, ki ga izvajajo, ko prespijo pri prijateljih.
IZVOR: Legenda pravi, da je čarovnica, ki je bila usmrčena pred sto leti, zaradi ukvarjanja s črno umetnostjo ali ženska iz bolj sodobnega časa, ki je umrla v lokalni prometni nesreči, v kateri je bil njen obraz pošastno iznakažen. Nekaj zmede čarovnice z ogledala je z Mary I. iz Anglije, ki jo zgodovina omenja kot "Bloody Mary". Zmeda nastane, ker je ta morilska britanska kraljica ubila mlada dekleta, da bi lahko s kopanjem v njihovi krvi ohranila svoj mladosten videz.
***
Krvava Mary je duh, ki se pojavi v ogledalu, potem ko se njeno ime izgovori trikrat. Ta igra se pogosto igra na zabavah. Večina ljudi, ki so seznanjeni s to legendo se zaustavijo preden izgovorijo ime zadnjikrat.
V nekaterih različicah je ima duha drugačno kot tudi število kolikokrat mora biti ime izgovorjeno. Kot ime duha se omenja Black Agnes ali Hell Mary.
Igra gre takole: Stoji se pred ogledalom v zatemnjeni sobi. Ime Krvave Mary se izgovori trikrat, potem se njena podoba prokaže v ogledalu. V nekaterih različicah klicanje Mary lahko uspe: samo opolnoči, ob polni luni, tisti ki jo kliče se mora vrteti v krogu, njeno ime se izgovori 13 krat in pri tem je potrebno držati prižgano svečo.
V nekaterih različicah je Mary duh matere, pogosto vdove, ki je ubila svoje otroke. Prav rako je v nekaterih različiha Mary duh mlade matere, katere otrok je bil ukraden. Ona je zatem ponorela od bolečine in se na koncu ubila. Tedaj oseba, ki kliče Mary mora reči: "Krvava Mary, ubil sem tvojega sina." ali "Krvava Mary, ubil sem tvojega otroka."
Obstaja tudi različica zgodbe v kateri se duh imenuje Mary Worth. V tej različici je Mary napačno obtožena, da je ubila svoje otroke. Tisti, ki kliče mora izgovoriti besede: "Verjamem v Mary Worth."
Te igre so pogosto preizkus poguma za tistega, ki je določen da kliče duha. Po legendi bo Krvava Mary po klicanju ubila tistega, ki jo je priklical. Uboj je vedno opisan kot precej nasilen: Mary bo tistemu, ki jo je priklical izkopala oči, ga privedla do norosti ali celo potegnila v ogledalo.
V nekaterih legendah oseba, ki jo kliče, ne sme gledati neposredno v Mary. Mary se pojavi ta tistim, ki jo kliče in jo ta oseba lahko vidi samo preko ogledala. Nato bo tej osebi Mary odkrila prihodnost, zlasti podrobnosti v zvezi z zakonom in otroci.
Mnogi verjamejo, da je Krvava Mary povezana z angleško kraljico Mary I. Ona je v zgodovini znana kot Krvava Mary. Kraljica je imela veliko otrok (17), vendar so vsi umrli že v otroštvu. Po verovanjih je Mary znorela zaradi izgube otrok.
Krvava Mary se navaja v filmih, risankah in serijah. Sam ritual klicanja je vzet za podobna priklicevanja likov. Npr.: Candyman ali Beetlejuice.
Čeprav morda mislite, da ste varni pred staro Bloody Mary, se motite… Legenda pravi, da če ste v popolni temi blizu ogledala, lahko še vedno pride po vas, ne glede nato ali ste jo poskušali poklicati ali ne.
20. maj 2017
neeext nujnoooo
22. julij 2017
a resno
22. julij 2017
jaaaaa
22. julij 2017
No podobna legenda je legenda o Lini Blarsson. Na kratko: LBL je bila stara 12 let, ko jo je napadel neki moški in ji v usta »zatlačil« tableto. Na njo je to uplivalo nadnaravno. Splezala je na Washingtonov stolp in skočila iz stolpa. Sedaj straši. RITUAL: POJDITE VEN Z OGLEDALOM OB POLNOČI BODITE NA NAJBLIŽJEM POKOPALIŠČU. ŽAČNITE RECITIRATI: ZAKLETA LINA PRIDI,UBIJ ME,POLIJ IN PREPLAVI ME Z GROZO IN 13 RECITE: BLARSSON.
2. POGLAVJE
Ja, LBL je resnična. V šoli sem med odmorom odšel ven. Neki glas mi je rekel, da naj več ne raziskujem teh ritualov in vsega tega. Doma imam pa polno grozljivk, ki so resnične: S sošolko Katjo zelo radi bereva strašljive zgodbice, gledava grozljivke ... Iz neznanega razloga naju to privlači, enkrat pa sva prestopili vse meje normalnosti.
***************
Lani poleti sva se po pouku dogovorili, da bova na stranišču priklicali Bloody Mary. To naj bi bil duh, ki ga prikličeš pred ogledalom. Ker se s Katjo ničesar (do takrat) nisva bali, sva to radi preizkusili. Ker pa sva bili tudi zviti, sva vse skupaj snemali na telefon. Kliknila sem 'snemaj' in tako sva začeli klicati. 'Bloody Mary, Bloody Mary, Bloody Mary ...' ko sva izgovarjali besede, sem se vse bolj tresla, ampak to ni bil strah. Zdelo se mi je kot da nekaj potuje skozi moje telo, vendar ne more priti skozi. Pogledala sem Katjo - tudi njo je treslo. Naenkrat se je zaslišalo, kot da bi odprl cvileča vrata, vendar se zaradi strahu s prijateljico nisva mogli premakniti. Utihnili sva, se držali za roke in nepremično strmeli v ogledalo. Potem pa sva zaslišali krik, tako nadnaraven ... In to je bilo dovolj. Prijeli sva kljuo ter odhiteli iz stranišča. Ko sva zaprli vrata, je bilo v šoli kot vsak normalen odmor. Šli sva do garderobe ter se normalno preoblekli. Bil je petek in prespala sem pri Katji, zato sva odpešačili do njenega bloka, nedaleč od šole. Vmes sva hoteli gledati posnetek, vendar, čeprav se je prej jasno videlo, da sem snemala, posnetka ni bilo! Ker sva menili, da sem ga po nesreči izbrisala, sva nadaljevali pot. Zdelo se nama je, da naju nekdo zasleduje. In spet sva se naenkrat zelo tresli. ''Katja, nekaj čudnega se dogaja,'' sem rekla. Katja je pokimala. Naenkrat je začelo močno pihati in padli sva v nezavest. Zbudili sva se čez nekaj trenutkov in uzrli deklico, ki sva jo dan prej videli na internetu. Ta deklica naj bi bila Bloody Mary. prikazen sva videli 5, mogoče 10 sekund, potem pa sva znova padli v nezavest. Zbudili sva se na travniku ob Katjinem bloku s krogom, zarezanim v zapestje ... Zdaj po letu se nama krog ne vidi več. Vendar kdaj pa kdaj spet postane viden. Po internetu sva iskali, zakaj se nama to pojavlja, vendar odgovora na vprašanje nisva našli. Predvidevava pa, ko krog postane viden, je Bloody Mary nekje v bližini ... in te zgodbe so resnične, primer še ene:
Bil je november in bližala se je obletnica babičine smrti. Na neki petek, ko sem bila zvečer sama doma, so se začele dogajati srhlive stvari... Začelo se je z utripanjem luči in nenavadnim igranjem radia. Takoj me je spreletel srh po vsem telesu in po glavi so se mi začele plesti različne misli. Verjetno tudi zato, ker včasih gledam preveč grozlijivk, ampak to je bilo resnično. Izklopila sem varovalke in zbežala v sobo. A tam ni bilo nič bolje. Slišalo se je samo tiktakanje ure. Začelo me je zebsti in v sobi je postalo tako mrzlo, kot bi ležala v snegu, zato sem si hitro poiskala še eno idejo. Ko sem se čez čas umirila in udobno namestila, da bi zaspala so vrata zaškripala in dobila sm filing kot da bi se nekdo ulegel zraven mene, zato sm z roko zamahnila za hrbet. nikogar ni bilo, a občutek ni izginil ... potem sem le nakako zaspala.
Naslednje jutro je bila obletnica. Z mamo in atijem smo se dopoldan odpeljali v Maribor na pokopališče, da bi prižgalo svečo na babičinem grobu. Ravno ko smo se peljali mimo njenega bloka, sem se na hitro zazrla v okno, kjer je ona živela in zelo rada opazovala življenje vzunaj. Pogledala sem in zdelo se mi je, kot da še vedno sedi tam in gleda naravnost v moje oči. Dih mi je v hipu zastal. Ker se je zgodilo v delčku minute, bi morda bil le privid..ali pa tudi ne.
16. avgust 2015 NIKOLI se
me ne bosta
znebili!!!
Sem Larisa. Stara sem 12 let in živim
v sirotišnici. Mama in oče sta umrla,
ko sem bila še majhna, daljnih
sorodnikov pa nimam. Ko sem prišla v
sirotišnico, sem bila stara 5 let. Vse pa se
je začelo, ko sem bila stara 7!
Zunaj je bilo mrzlo, jaz in moje prijateljice
pa smo jedle v jedilnici. Kmalu smo zasli-
šale kuharico Matildo zaklicati: »Aaaaaaaaaa!!!
Požar!! Vsi ven!! Hitro!!«
Vsi smo stekli ven. Bili smo zelo prestra-
šeni. Nihče ni vedel, kje, kako in kdaj je
zagorelo, saj tistega dne kuharica ni delala
s štedilnikom, samo z mikrovalovno
pečico. K ravnateljici je prišel gasilec in
ji nekaj zašepetal v uho. Mislila sem, da
je rekel, da je vse zgorelo in da bo potrebna
prenova, ki bo sirotišnico veliko
stala. Ravnateljica Ljudmila se je držala
za usta in po licih so ji tekle solze. Nisem
vedela, zakaj, saj je bila sirotišnica tako ali
tako potrebna prenove. Stara je in črna,
prekrita s pajčevinami in plesnijo, zdaj
pa še z dimom. Če ne bi bilo požara, je
še desetletja ne bi prenovili. Vsaj novo in
prenovljeno sobo bom dobila.
Potem pa smo izvedeli, da je umrla Morta.
Vsi smo okamneli! Imeli smo odprta
usta in nihče se ni premaknil ali izustil
besede. Morta je bila sirota že, odkar
se je rodila. Stara je bila 15 let, imela je
belo polt, rdeče, zelo dolge lase, ki so ji
segali čez obraz in rdeče ustnice, vendar
se nikoli ni smejala. Niti nasmehnila se
ni. Imela je hipijevski stil in vsi smo se je
bali. Še celo učitelji. Nihče ni vedel, kje so
njeni starši, če so sploh še živi ali od kod
je prišla. Prijatelji so mi povedali, da so jo
nekega večera prinesli v košari z listkom,
na katerem je bilo napisano ime, brez
priimka, in datum rojstva, čeprav njenega
rojstnega dne nismo nikoli praznovali.
Nisem vedela, zakaj, saj smo v sirotišnici
vedno praznovali svoje rojstne dneve.
Ravnateljica nas je poslala v sobe spat.
Nisem imela dobrega občutka, kar sem
povedala tudi svoji najboljši prijateljici
Katarini. Aja! Katarina je moja najboljša
prijateljica, od kar je prišla v sirotišnico.
Prišla je mesec za menoj in od takrat
sva bili nerazdružljivi. Zelo se bojiva
dne, ko naju bosta posvojili različni
družini in bova morali narazen.
Njena starša sta jo zapustila. To jo
je zelo bolelo in še sedaj jo, vendar
tega nikoli ne pokaže. Rekla je, naj
se umirim in v šali dejala: »Sigurno
ji je udobno v peklu!« Zasmejali
sva se in stekli v sobo. Niti slutili
nisva, da za nama stoji duh Morte,
ki gleda s krvavimi očmi, z lasmi
čez obraz in s krvavimi rokami, z
nožem za pasom ter kaže zobe in
dlesni, iz katerih teče kri.
Čez pet let …
Zjutraj sem se zbudila,
bil je mraz, luči niso
delovale, tudi peč ne.
Zeblo nas je in tudi
jesti nismo imeli, saj
kuharica Matilda ni
mogla skuhati hrane.
Nama s Katarino je
bilo vseeno, tako ali
tako nisva bili lačni,
sploh pa je bila hrana
v sirotišnici veliko
bolj neokusna
kot pred požarom.
Šli sva v kopalnico.
»O, moj bog! Danes
je 5 let, odkar je
umrla Morta,« sem
rekla. Katarini je padla
iz rok maskara.
Prestrašila sem se.
Potem je sedla na
tla, prekrižala noge
in rekla s prestrašenim
glasom: »Če v sirotišnici
umre otrok, se
ta na peto obletnico smrti
polasti 2 punc ali 2 dečkov!
Odvisno od tega, katerega spola je
bil otrok, ki je umrl!«
Pri nas je umrla Morta … Punca …
Zato … Bila sem kar malo prestrašena,
4
dokler se nisem začela smejati: »Katarina,
sama veš, da so to le pravljice!« Potem so
se naenkrat prižgale luči. Vendar samo
v kopalnici. Ko je vstopila Diana, so se
ponovno ugasnile. Postalo naju je strah,
vendar sva mislili, da je elektrika kar
tako prišla in spet ugasnila. »Saj ni nič,«
sem rekla smeje, vendar sem se tresla.
Nanesli sva si ličila in se smejali svojim
neumnim šalam, ko so se tla kar naenkrat
udrla in pristali sva v kleti. Kričali
sva, vendar naju nihče ni slišal. Pristali
sva v ogromni pajčevini, po njej pa
so lezli ogromni pajki. Bili so 10-krat
večji od naju in zelo grozljivi. Hoteli
sva se izvleči, ko je po eni vrvici prišla
... Morta!!! Bila je tako, tako strašljiva,
da s Katarino niti zakričati nisva mogli.
Približevala se nama je, midve pa
sva začeli bežati. Vendar nisva našli
vrat. Začela naju je zbadati, da naju
najini starši nikoli niso marali in s
tem je najbolj prizadela Katarino,
ki pa zaradi strahu svojih
čustev ni pokazala. Vame je
vrgla nož, vendar sem se
umaknila in me je samo
oplazil. Čeprav je bila na
moji koži le praska, se
krvavitev ni in ni ustavila.
Katarini je strgala oblačila
in ji hotela porezati lase,
vendar sem jo zbila na tla.
Katarina je zato imela na
trebuhu odtise nohtov. Kar
naenkrat so nama začele
teči krvave solze. Lile so
v potokih in nisva mogli
nehati jokati.
Morta je stala pred nama
in renčala, ko so se luči
nenadoma začele prižigati
in ugašati. Nastala je
tema, tišina. Mislili sva, da
je končno konec, ko sva
za sabo zaslišali in začutili
sapo. Vedno bolj in bolj se
nama je približevala … postajala
je vedno glasnejša …
Spet je izginila, ko me je porinila
v vodo. Sploh ne vem, kako se
je znašla tam. Bila je ledeno mrzla in tudi
moja koža je skoraj pomodrela. Katarino
je začela vleči v majhen prostor. Kričala je,
vendar je položila svoje ledeno bele roke
na njena usta. Vlekla jo je in vlekla, dokler
Katarina ni pograbila noža, skritega za
njenim pasom in ji ga zabodla direktno v
srce! Gledali sva, kako se bori za življenje.
No, dejansko je že bila mrtva! Sedaj pa
sva ubili še njenega duha! Zakričala je in
rekla: »Non carere nunquam!« Potem pa
izginila. Sesedli sva se na tla in ihteli. Grizli
sva nohte in premišljevali. Katarina je v
šoku govorila: »Ubila sem jo!! Brina, grozen
človek sem!« Začela je jokati, jaz pa
sem jo objela in ji rekla: »Nisi je ubila, že
zdavnaj je bila mrtva. Samo branila si se.
Navsezadnje je ona hotela ubiti naju.«
Katarina: »Kaj misliš, kaj so bile tiste besede,
ki jih je izrekla na koncu?«
»Pojma nimam!« sem rekla. S Katarino sva
bili krvavi, ko pa sva prišli s kleti, sva naenkrat
bili čisti, toda rane so bile še vedno
vidne. Niti vedeli nisva, da naju je napadla
zaradi tistega, kar sva o njej rekli. Ko sva
prišli po stopnicah v jedilnico, sva bili tako
beli in prestrašeni, da so naju vsi spraševali,
kaj je z nama narobe. Vprašala sem
jih, če se jim ni zdelo čudno, da naju ni.
Potem pa je Diana dejala: »Videla sem
vaju pred tremi minutami v kopalnici.«
S Katarino sva se spogledali. Spodaj sva
bili več kot eno uro! Dejansko sem mislila,
da se mi meša. Ko pa so videli rane in kri,
so hoteli vedeti, kaj se nama je zgodilo.
In ko sva povedali vso zgodbo, so bili
prestrašeni, vendar nama nihče ni verjel.
Mislili so, da sva se porezali ob kamenju
v kopalnici.
Čez dva dni sva hudo zboleli. Katarini
so se rane vnele, moja rana pa se ni in
ni hotela zaceliti in še vedno je iz nje lila
kri. Vsako noč sem sanjala Morto, ki je
ponavljala tiste besede. Tudi Katarini se
je sanjalo isto. Nekega večera pa sva se
odločili, da bova na računalniku malo
raziskali o Morti. Ugotovili sva nenavadne
stvari.
Morta je živela 250 let nazaj. Njena starša
sta umrla v požaru, prav tako pa tudi ona.
Časopisu je bila priložena tudi njena slika,
ko je bila še dojenček. Vedeli sva, da je
to ona, saj nam je ravnateljica Ljudmila
kazala slikice vseh dojenčkov, ki so prišli v
sirotišnico in med njimi je bila tudi Morta.
»Torej sva 7 let živeli z duhom?!« sem v
šoku ugotovila! Čisto možno. Morte se ni
nihče dotaknil. Nikoli. »Razen, ko je bila
dojenček,« je pripomnila Katarina. Spreletel
me je srh in pomislila sem: »7 let, v isti
hiši ... z duhom, ki je star 250 let. Bili sva
šokirani. Torej v požaru sploh ni umrla,
ampak se je hotela maščevati. Ampak,
komu? »Mogoče pač ni več hotela biti z
nami,« je rekla Katarina. Verjetno ne bova
nikoli vedeli!
Še sva raziskovali po spletu, ko sva videli
prevod Mortinega imena. »Njeno ime
pomeni MRTVI?« je vprašala Katarina, ko
se je na zaslonu spet pokazala ta beseda.
Prestrašeni sva skočili korak nazaj in stekli
v sobo.
Čez mesec naju je posvojila ista družina
in postali sva sestri. Veseli sva bili, da sva
ostali skupaj. Odločili sva se, da novim
staršem ne bova povedali o tistem groznem
dnevu, saj se nama je zdela izguba
časa. Tako ali tako nama ne bi verjeli.
Brazgotine so se nama še vedno poznale,
vendar sva rekli, da sva se porezali v sirotišnici
v kopalnici.
Neke noči pa sem premlevala tisto besedo,
ki jo je rekla Morta, preden je »drugič«
umrla. Pravzaprav, ko je bila že mrtva.
Šla sem na internet in vtipkala besede,
ko sem nenadoma otrpnila. V prevodu je
pisalo: »Nikoli se me ne bosta znebili!«
Po telesu sem začutila mrzel srh, obrnila
sem se, za menoj pa je stala ona!
MORTA - Z NOŽEM V SRCU!
Odšla sem na počitnice k sestrični čez vikend. Ker je tam veliko otrok ima svojo sobo na podstrešju. Tam je tudi veliko strešno okno, s katerega se vidi krošnja drevesa, ki raste ob njihovi hiši. Njena babica pravi, da se je na tistem drevesu obesil vaški pijanec. ZVEČER: Okoli 23. ure sva končali z gledanjem grozljivke Unfriended. Nato sva se približno 1 uro pogovarjali o raznih grozljivih mitih, legendah in zgodbicah. Začelo je deževati in ker sva pozabili zapereti okno, sem se stregnila, da bi ga zaprla. Takrat sem ga zagledala. Nekdo je visel z drevesa. Prestrašeno sem poklicala setrično in ko je pogledala skozi okno ni bilo ničesar več. Bila je jezna name, ker je mislila, da sem jo hotela prestrašiti. V tistem trenutku je nekaj potrkalo na okno. Bil je tisti moški, ki naju je gledal s svojim bledim obrazom in grozljivim nasmeškom. Od strahu nisva mogli niti zakričati. S svojimi mrtvimi rokami je poskušal razbiti steklo in se prebiti do naju. Zagrmelo je in zdrsnil je z okna, nama s predoči. S sestrično sva prebedeli celo noč, saj nisva hoteli iti k staršem, ker nama nebi verjeli. O pijancu ni bilo več ne duha ne sluha. Naslednje jutro sva se odpravili k sestričnini babic in ji povedali vso zgodbo. Pogledala je mojo sestrično in je rekla:"Zdaj veš, zakaj sem ti predlagala da ostaneš v svoji stari sobi... To je le odlomek.
3. POGLAVJE
Kar naenkrat se je v meni pojavil nož... In zabodel me je... »AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA« Vse je potegnilo v smrt.
KONEC
22. julij 2017
neeext
22. julij 2017
LEGENDE
1. POGLAVJE
LEGENDA 1:
Bilo je nekoč..zgodilo se je pred 20 leti na soboto 3 članski srečni družinici, če ne štejemo še nemškega ovčarja. Starša sta praznovala obletnico, zato sta se odpravila na ples v bljižnji hotel, hčerko pa sta pustila doma. Mama je rekla hčerki:''če te bo strah v postelji, le naslovi roko čez posteljo in pes ti jo bo polizal''. In odšla sta. Hčerka je ostala sama doma in ji je bo dolgčas, zato je brala knjigo Peter Pan. Čas je bil za spanje. V dekletu je naraščal nemir, imela je občutek da jo skos nekdo zasleduje. Poklicala je psa k postelji in zaspala. Toda zbudila ko se je čez uro jo je zmrazilo,čeprav so hišo ogrevali. Nato je dala psu roko in res jo je polizal. Ponovilo se je še drugič, tretjič pa je zaslišala ropotanje v kuhinji.mislila je da so se starši vrnili. Roko je spet dala k pesu ampak tokrat je ni polizal. Prižgala je luč in šla v kuhinjo. Tam je na steni pisalo:''Tudi ljudje znamo lizati'' in zraven pasja glava. Takoj se je zgrudila na tla. Tukaj se zgodba konča ker ne vejo kaj se je zgodilo s tem dekletom.Nekateri pravijo da je šla na psihiatrijo, drugi da je naredila samomor.
Odšla sem na počitnice k sestrični čez vikend. Ker je tam veliko otrok ima svojo sobo na podstrešju. Tam je tudi veliko strešno okno, s katerega se vidi krošnja drevesa, ki raste ob njihovi hiši. Njena babica pravi, da se je na tistem drevesu obesil vaški pijanec. ZVEČER: Okoli 23. ure sva končali z gledanjem grozljivke Unfriended. Nato sva se približno 1 uro pogovarjali o raznih grozljivih mitih, legendah in zgodbicah. Začelo je deževati in ker sva pozabili zapereti okno, sem se stregnila, da bi ga zaprla. Takrat sem ga zagledala. Nekdo je visel z drevesa. Prestrašeno sem poklicala setrično in ko je pogledala skozi okno ni bilo ničesar več. Bila je jezna name, ker je mislila, da sem jo hotela prestrašiti. V tistem trenutku je nekaj potrkalo na okno. Bil je tisti moški, ki naju je gledal s svojim bledim obrazom in grozljivim nasmeškom. Od strahu nisva mogli niti zakričati. S svojimi mrtvimi rokami je poskušal razbiti steklo in se prebiti do naju. Zagrmelo je in zdrsnil je z okna, nama s predoči. S sestrično sva prebedeli celo noč, saj nisva hoteli iti k staršem, ker nama nebi verjeli. O pijancu ni bilo več ne duha ne sluha. Naslednje jutro sva se odpravili k sestričnini babic in ji povedali vso zgodbo. Pogledala je mojo sestrično in je rekla:"Zdaj veš, zakaj sem ti predlagala da ostaneš v svoji stari sobi?''Bil je dolgočasen soparen dan.Jaz in prijateljica Elena sva se odločili,da bova šli do gozda,ki je blizu šole. vedeli sva,da tam stoji koča.O tej koči sva slišali veliko groznega,kot naprimer,da sta v njej živeli neka stara gospa in gluha deklica.legenda govori,da je stara gospa vsak dan tej deklici odrezala en del telesa. ko je stara gospa umrla je bila deklica brez levega ušesa in desnega očesa ter brez prstov. čez nekaj let naj bi deklica umrla zaradi pomankanja hrane,govori se da v tej koči še vedno živi dekličin duh,ki ubije vsakega,ki pride v kočo.Jaz in elena sva bili pogumni in nisva bili vraževerni,zato sva šle do koče.ko sva vstopili ni bilo tam ničesar le star gramofon in na stenah strjena kri. zelo sva se ustrašili in hoteli sva pobegniti , a so se vrata kar naenkrat zaprla.začeli sva kričati in paničariti.zaprla sem oči in hotela da se zbudim v postelji.a ko sem jih spet odprla elene ni bilo več začela sem jokati ter jo klicati tedaj pa sem na steni videla napis: elene ni več.beži če nočeš končati kot ona.začela sem še bolj jokati in počasi sem začela verjeti,da je tista legenda o gluhi deklici resnična.ko sem zagrabila kljuko je za menoj nekaj zaropotalo.obrnila sem se in videla eleno kako drži sekiro usmerjeno vame.hotela me je ubiti. tedaj sem se zavedla da jo je obsedel demon gluhe deklice. zgrabila sem kljuko in zbežala skozi gozd naravnost domov.še par mesecev sem se tresla kot nora in razmišljala o eleni.od takrat naprej so se začele dogajati čudne stvari. strašni kriki,prividi in prisluhi.zdaj je vsega konec a vem da se tisemu gozdu ne bom približala nikoli več.
2.POGLAVJE
Sem 10 let stara punca,ki je napisala to legendo. Saj to raziskujem in pišem že več let.
LEGENDA 2:
Nekega večera, sem šla v svojo sobo. Po telefonu sem se klicala s prijateljicami, gledala TV, brala knjige... Naenkrat pa slozi moje okno zažari močna svetloba. Nekdo je z svetilko skozi okno svetil naravnost vame. Postalo me je ZELO strah... Šipa se je zlomila in naenkrat je do mene s težkimi koraki prišla neka zelo grozljiva punca. Imela črne mastne lase, krvavo belo spalno srajco in bila je bosa. Nekaj časa me je "čudaško" gledala, nato pa rekla: " Nisi mi rešila življenja, sedaj pa bom ga tebi VZELA!" Ostala sem brez besed in okamenela. Še nekaj časa me je čudaško gledala nato pa me je zgrabila za majico me povlekla k sebi in me začela daviti. Na ves glas sem kričala:" Na pomooooč! Pomagajteeee! Mamii! Očiiii! NA POMOOČ!!!" Nehala me je daviti in me spet potegnila k sebi in rekla:" UTIHNI, KROTA!" Takoj sem utihnila. Iz ust je imela grozen smrdeč zadah. Zgrabila me je za roko in vzela nož. Naredila mi je globoko rano in iz roke mi je tekla kri. Nato je punca rekla: " Tako. Da se boš vse življenje spominjala na mene." Nato je odšla. Oddahnila sem si. Vsem prijateljicam sem po telefonu napisala, kaj se mi je zgodilo. Vse so mi odpisale, da je to neverjetno... Bilo je temno, hladno, strašljivo. Želela sem čim prej oditi. Ampak, ne on me ni pustil. Sedela sem tam v tem tihem prostoru in čakala, da me nekdo reši. Večkrat sem poskušala uiti, a me je vedno zalotil. Nikamor nisem mogla iti. V glavi mi je švignilo moje celotno življenje. Takrat sem spoznala, kaj je v življenju res pomembno. Po mislih so mi rojili starši, prijatelji, sošolke in moj fant. Razmišljala sem o vsakem posebej. Kaj vse so naredili, da sedaj sem kar sem. Ugotovila sem, da brez podpore staršev in sošolk, ter prijateljev ne bi prišla nikamor. Začela sem razmišljati o mojem fantu. O najinem prvem zmenku, ko sva se po nerodnosti srečala v restavraciji. Razmišljala sem o najinem prvem poljubu in o njegovih temnih očeh ter svetlih kodrih.
Spet je mojo glavo zavzela tema. Spomine mi je preplavila tema, zavedati sem se začela, kje sem, da sem bila ugrabljena in da sedaj sedim v tej hladni in temni sobi. Mislila sem, da je z mano konec in spet sem začela razmišljati o nečem lepem. O mojih skritih ljubeznih. Spet se mi je skozi glavo odvrtelo življenje. Iz spominov me je zbudil prvi in zadnji pok pištole, ki je preluknjal moje srce...
3. POGLAVJE
Naenkrat je v na podstrehi nekaj počilo. Odšla sem pogledat kaj. Za menoj se je zaslišal šepetavi glas in nekaj me je preplavilo. Prad mojimi očmi je bila tema...
KONEC
24. julij 2017
Neeeh!!!!Nadaljuj
24. julij 2017
❤Nika_love_sea❤
❤Nika_love_sea❤
neeeee!!!!!Next obvezno!!!
24. julij 2017
MORA
1.POGLAVJE
Bila je temna strašna noč. Neki fant je pisal legendo:
Prišla sem iz šole. Torbo sem odvrgla v kot in šla v dnevno sobo. Mami je sedela na kavču in gledala poročila. Poročila se mi zdijo zelo dobra, informativna oddaja, saj vem kaj se dogaja po svetu. Prisedla sem.

Skupaj sva gledali poročila. ''Nujna informacija,'' sva zaslišali. »Ah, spet bodo govorili o tistemu kužku, ki se je izgubil dva tedna nazaj,« je rekla mami. Želela je prestaviti, a sem jo ustavila. Po poročilih so namreč začeli govoriti o bolezni. In to o resni bolezni.
''Po svetu razsaja bolezen, ki se prenaša s klopi. Prosimo, da svoje hišne ljubljenčke vzamete v hišo. Če bodo bili zunaj, izpostavljeni klopom in njihovim boleznim, se jim lahko pripeti kaj takega,'' je rekel glas iz televizije. Potem so bile prikazane res grozne slike. Slike mačk, psov, krav, konjev… vsi so bili kot neke 'zombi živali'. »Mami! Kje je Lisa?« sem se obupano zadrla in jo začela iskati pod kavčem, mizo, za omarico… ni je bilo.

''Bolezen se res hitro širi. V dveh urah bo, predvidevamo, prišla že v Afriko. Prebivalci, izolirani od sveta bodo pomrli, ali pa se spremenili v stvore,'' sem zaslišala med iskanjem Lise. Pogledala sem na televizijo. Videla sem res pretresljivo sliko, ki je kazala čuden stvor, podoben ženski...
Ta fant je rad pisal grozljivke, a sam ni vedel,kaj ga čaka.
Ali pa še ta:

Nekega lepega dne na katerega je sijalo sonce je v moji hiši zazvonil telefon. Ker so bile počitnice sem bil sam doma. Upal sem, da me je poklicala mama ali babica. Oglasil sem se in zaslišal ˝ali želiš umreti˝? Takoj sem stekel v sobo in poklical Jakata. Dolgo se ni noben oglasil. Čakal sem eno uro nakar je spet zazvonil telefon. Sedaj je bil na srečo oz. na mojo srečo Jaka. Vse sem mu povedal od začetka do kraja potem pa je Jaka rekel ˝tudi meni se je to zgodilo˝. Oba sva bila v zadregi. Nisva vedela kaj naj narediva zato je Jaka poklical Petro.
Ona si je mislila, da je vedeževalka zato je prišla k meni, ker je ubogala Jakata. Jaka je mislil, da vedeževanje deluje zato je hotel, da mu Petra napove prihodnost. Petra je izvlekla karto na kateri je pisalo: SMRT!! Petra je to besedo izgovorila čisto potihem in počasi.
Z Jakatom nisva vedela kaj naj narediva zato sva odšla v sobo. Videla sva Petro kako je smehlje (smejala se je) odšla iz hiše. Jaka je takoj posumil ''Petra naju je poklicala! Ona je tista prikazen!'' Jakatu sem mogel vrjeti kajti tudi meni se je zdelo, da ima prste umes Petra.
Ampak potem se je zgodilo. Ponovno je zazvonil telefon ampak tokrat je bilo petro še videti kajti pogovarjala se je s svojim fantom pred mojo hišo. Torej ona me ni mogla poklicati. Jaka se je oglasil. ''Ali želita umreti?'' se je spet zaslišalo iz telefonske slušalke. Tedaj je tudi Petri zazvonil telefon. Oglasila se je, nekaj sekund počakala, ga odvrgla in zbežala. ''Vrjetno je tudi njo poklicala ta prikazen'' sem si mislil, Jaka pa je mislil čisto drugače... Ata fant je grazojivke raziskoval, in jih pisal le brez konca.
2.POGLAVJE
Na njegovem prijatelju pa je bilo nekaj zelo čudnega. On je pisal grozljivke in to take, da se sploh ni vedelo, nesmiselne.
Naprimer:
Neka družina je šla na dopust v eno majhno hiško. Pa so sabo uzel še psa, da ne bi blo punčke strah, k bi bla sama u sobi. Pa je prvo noč šla punčka spat, pa se je pes ulegu pod njeno postlo. Pa je zaslišala punčka kako neki kaplja... Pa je dala roko pod pojstlo, pa jo je njihov pes polizu pa roki, pa je ni blo več strah... Pa je zaspala in je spet slišala, da neki kaplja, ampak še velik bolj. Pa je spet dala roko pod postlo in jo je pes polizou. In-je pol zaspala pa je spet zaslišala da kaplja, ampak še boooooooolj. In je ustala pa je šla proti kleti, iz katere je prihajalo kapljanje. In je pržgala luč, pa je vidla njihovga psa obešenga, pa je iiz njega kapljala kri, na steni pa je blo iz njegove krvi napisan : TUDI LJUDJE ZNAMO LIZATI.

Ali: Lani med zimskimi počitnicami smo se s prijatelji sestali pri meni doma. Zabavali smo se in igrali različne igrice. Ker sem doma blizu pokopališča, je tema nanesla tudi na grobove. Nekako smo prišli do tega, kaj se ponoči dogaja na pokopališčih. Ker je bila zima, je bila ob šestih že trda tema.

Prišlo je do pregovarjanja, kaj si kdo upa.

Na pokopališču je bil zelo znan grob desetletnega fantka, ki se pred 3 leti utopil v reki. Nekaj časa se je po šoli govorilo, da straši po pokopališču, potem pa so ljudje pozabili na to, kot sčasoma na vse.

Miha je vprašal, če si kdo upa do njegovega groba, zabiti palico v zemljo, šteti do deset in potem počasi oditi s pokopališča.

Vsi so najprej pogumno prigovarjali, da si upajo, da to sploh ni problem in da bodo seveda to tudi naredili. Vedno bolj smo se približevali izhodu iz hiše in pokopališču, vedno manj pogumnežev je bilo. Na koncu sem jaz, poslednji samuraj, ostal popolnoma sam. In ko smo stali zunaj na snegu v popolni temi, sem si v glavi že premislil, pa sem ob pogledu na sošolce stisnil zobe in pogumno dejal, da bom že šel sam, ker sem pač očitno EDINI tako zelo pogumen ... Vsi so me še bolj občudujoče gledali. Vzel sem kol, ki mi ga je Peter potisnil v roke, in se odpravil proti pokopališču.

Kljub topli puhovki sem imel kurjo kožo po vsem telesu, ko sem tam v daljavi zagledal železna vrata in za njimi sij sveč, ki je osvetljeval pot. Slina se mi je zataknila v grlu in zakašljal sem, kot da so to moji zadnji vdihi. Resnično me je bilo strah.

Naenkrat sem se spomnil vseh filmov, v katerih so mrtveci ponoči vstali iz svojih grobov in plesali po pokopališču. Ko sem hodil mimo grobov in spomenikov, sem pomisli, kaj pa če duhovi umrlih spremljajo vsak moj korak in so jezni name, ker jim z mojim dejanjem ne bom pokazal prav nobenega spoštovanja. Leseni kol, ki sem ga imel v rokah je postajal vedno težji in kmalu se mi je zdelo, da nosim železno žezlo. Končno sem prišel do groba.
Na njem so bili zapisani ime in priimek fanta, datum rojstva in smrti ter besede Počivaj v miru. Naenkrat se mi je zazdelo, da se je njegova slika na nagrobniku premaknila in da me je pogledal z bolj živimi očmi. Eh, Mark, skuliraj se, sem si rekel. Dvignil sem kol visoko v zrak in ga z vso močjo zapičil v sneg, da bi prebil to belo plast in dosegel zemljo. Pri tem pa se je zgodila najbolj nenavadna stvar! Naenkrat me je nekaj od spodaj začelo vleči navzdol. Srce mi je začelo tako glasno biti, da se mi je zdelo, da odmeva po celem pokopališču.
To je bilo to! Moj konec! sem si kričal v glavi. Ne vem, če sem od strahu zakričal tudi na glas, ker me je bilo preveč strah, kaj se bo zgodilo naslednje. Umrli fant me bo potegnil v grob in umrl bom z njim. Zadušil se bom v njegovi krsti in šele zjutraj me bodo našli mrtvega. Ležal sem na hrbtu na snegu z odprtimi usti, gledal v zvezde; vse v meni pa je kričalo ...
Dokler nisem za seboj zaslišal korakov! »Mark, a je s teboj vse v redu?« sem zaslišal glas sošolca! Bil sem v takšnem šoku, da sploh nisem mogel odgovoriti. »Glej ga bedaka, kaj je naredil!« je rekel isti glas.

»Ko je želel zapičiti kol v zemljo, je po nesreči zataknil še svojo hlačnico!«

AAA! Nisem mogel verjeti svoji ušesom! Torej ne bom umrl?! Ne bo me zlobni duh dečka potegnil globoko v grob, kjer se bom boril za zadnji dih in potem umrl! Dvignil sem glavo in pogledal hlačnico! Res je bilo, kar je rekel sošolec. Hlačnica je bila s kolom vred zarita globo v sneg in sam sebe sem v bistvu zakoličil na eno mesto. Na grob!

»Slišali smo te kričati in smo ti prišli pomagat!« je rekel Peter. Vso so se krohotali tako na glas, da so se valjali po snegu, mene pa je postalo sram. Ali sem lahko še večji bedak, kot sem izpadel tukaj?!

»Kaj si mislil, Mark, da boš umrl, haa?!« so se smejali skozi zobe. Moje srce se še vedno ni pomirilo, sem pa počasi dojemal, da sem izpadel neumno.

»A si se poscal v hlače?!« se je smejal Miha.
Jaz pa sem samo gledal v sneg in poskušal dihati ...

In seveda mi izlet ponoči na bližnje pokopališče nikoli več ni padel na pamet, ne glede na to, kakšen junak sem hotel izpasti pred vrstniki.
No njega je čez nekajdni tudi doletela nesreča. Po njega je prišla tale:
Tistega dne se je slišalo le kričanje v mukah....
KONEC
24. julij 2017
Next čim preeej
25. julij 2017
KONEC.

K O N E C . konc
25. julij 2017
TO JE ZAKON!!!!! nevem kako lahko tolk pišeš?
29. julij 2017
eni ljudje mamo domišljijo in jez ma le-te preveč
evo
GROZA
1. POGLAVJE
Poznate hallowen? No neko noč ravno na petek 13 se je za hallowen zgodilo nekaj groznega. Na hotelu Transturist v Škofji Loki je neka bela prikazen, ki se v hotelu prikazuje le na petek 13 na hallowen je pobegnila iz hotela.
Odšla je na Partizansko in začela pobijati ljudi. A ni ji uspelo. Potem je odšla na neko samotno kočo na neki gori in tam še kar živi. Preden pa je začela živeti v tisti koči, je ubila tisto družino. No začelo se je. Tista noč je bila grozna. Vso družino je prepla... Ne smem vam vsega izdati. Ta prikazen je bila oz. ji je ime Hanna Liser. No HL je bila mlada deklica. Pri 12 letih je opolnoči odšla v bar in tam do jo zabodli in razmesarili. Še danes straši...
No naslednja srhljivka pa je:
Pisalo se je leto 2008, ko je 17-letna Melissa na poti domov umrla v prometni nesreči. Družina je bila obupana, žalovali so, le nekaj dni po smrti pa so bili postavljeni pred novo preizkušnjo – v njihovem domu se je namreč začela odvijati vrsta paranormalnih pojavov, poroča Daily Mail. "Dogajati so se začele različne reči, na primer zvonjenje pri vratih, menjavanje programov na televizorju, prižiganje in ugašanje luči. Nekoč je žena Cindy skupaj s hčerkama Jennifer in Heather pripravljala kosilo in nenadoma je vse prevzel močan občutek, da je nekdo vstopil v sobo," je povedal Gary in dodal, da je tudi sam pogosto doživljal intenzivne občutke. "Ležal sem v postelji in kar naenkrat začutil, da je nekdo sedel k meni, nato pa še težo na prsih, kot da bi nanje nekdo položil glavo. Sledilo je še več dogodkov, denimo to, da smo čutili, da nas nekdo treplja po ramenu, poljubi na čelo, slišali smo celo, da nas kliče po imenu," je pojasnil Galka in dodal, da je kmalu zatem spoznal, da želi Melissa vzpostaviti stik z njimi.
Naprave za sporazumevanje z mrtvimi
Tako se je Gary odločil, da bo poskusil nekaj zelo nenavadnega. Izkoristil je svoje tehnično znanje za snovanje elektromagnetnih sistemov in začel izdelovati naprave za sporazumevanje z mrtvimi. S takšno napravo je pred kratkim celo posnel stavek, ki mu ga je namenila preminula hčerka: "Očka, rada te imam!"
Verjeli ali ne, ljudje so Garyja kmalu začeli prositi, naj tudi njim izdela podobno napravo. Danes ima tako na tržišču več kot 30 merilnikov, za katere je treba odšteti tudi do 265 evrov. Posel odlično cveti, njihov dom pa še vedno obiskuje Melissa. Pred kratkim naj bi se jim začela celo prikazovati. "Jaz je sicer še nisem videl, njena sestra pa jo je srečala že trikrat."
Tole pa je zelo strašno:
Začelo se je 12. decembra 1975. Desetletni Daniel Lutz je pomagal svojim staršem pri selitvi v novi dom. Družina, mama Kathy, očim George, Danielov sedemletni brat Christopher in petletna sestra Melissa, se je vselila v neko hišo v soseski Amityville na newyorškem Long Islandu. Daniel je v hišo nosil škatle. ''Odšel sem v otroško sobo, v kateri je bilo kakšnih petsto muh, ki so letale naokrog. S časopisom sem se spravil nadnje, v petih minutah sem jih uspel pobiti okoli sto. Stekel sem do mame in ji povedal, ko sem prišel nazaj, pa ni bilo ne mrtvih muh ne časopisa,'' je svojo zgodbo po skoraj 30 letih medijem zaupal Daniel. To je le prvi od dogodkov, zaradi katerih je družina Lutz po komaj 28 dneh sredi noči zbežala iz lastnega domovanja.
Zlo se zgodi tudi dobrim ljudem
Družina je v hiši doživela marsikaj, od vrat in oken, ki so se sama od sebe odpirala in zapirala, in do neznosnega smradu neznanega izvora, ki se je širil po hiši, sredi noči jih je budil neznosen hrup. Danes 47-letni Daniel priznava, da strahote, ki jih je doživel v tisti hiši, še vedno vplivajo na njegovo življenje. ''Prepričan sem, da se zlo lahko manifestira v kakršni koli obliki in da sem sam bil žrtev. Moja mama je vedno pravila, da se dobre stvari dogajajo dobrim ljudem, slabe pa slabim. Ampak včasih se slabe stvari dogajajo dobrim ljudem.''
Mračna preteklost
Hiša, v katero so se Lutzovi preselili, je imela svojo temačno preteklost. A tega ni vedel nihče od njih. Le leto dni pred njihovo vselitvijo je 23-letni Ronald DeFeo s streli pokončal svojo mamo, očeta ter štiri brate in sestre, medtem ko so spali. Odvisnik od heroina in LSD je na sojenju dejal, da mu je 'božji glas' velel, naj to stori. Dobil je dosmrtno ječo in je še danes za zapahi. Hiša, ki je v elitni soseski, je bila leto dni prazna, dokler je niso popolnoma opremljene prodali Lutzovim. Danielu se je zdela kot prava graščina v primerjavi z njihovim dotedanjim domom.
Nepojasnjeni dogodki
Prve dneve po vselitvi, razen incidenta z muhami, je bilo v hiši mirno. Stvari so se spremenile, ko so nekega večera zaslišali, kako so se zaloputnila vrata. ''Vsi smo videli, kako so se garažna vrata odpirala in zapirala. Ko sva se z Georgeem približala, sem zagledal duha, ki je visel na eni strani vrat.'' Še huje je postalo, ko je na oknu sobe svoje sestre Melisse zagledal zlobno bitje. Bilo je videti kot lik iz risank, kot jezen prašič z zobmi volka in rdečimi očmi. ''Ko sem pritekel v njeno sobo, se je stol za zibanje sam premikal naprej in nazaj.'' Takšni dogodki so se kar vrstili. Daniel tudi opisuje, kako ga je nekega dne neznana sila dvignila od tal. ''Stal sem, a nisem mogel nadzirati gibanja. Odneslo me je po stopnicah navzgor proti zidu. Moja mama je stala nekaj metrov za mano in je bila v šoku. Nekaj se je je dotaknilo oziroma jo popraskalo. Od nekje v prostoru je bilo slišati globok glas, ki je dejal: Ti si.''
Smrad, zmečkani prsti in lebdenje
Družina je v hiši preživela božične praznike. Ko so odstranjevali okraske, med drugim tudi križ s stene, je vse skupaj postalo še bolj nenavadno. ''Nenadoma smo zavohali nenavaden in neprijeten sladkoben vonj. Odpirali smo okna in vrata, da bi hišo prezračili.'' Ko je odšel v otroško sobo, je bilo okno, ki se sicer ni odpiralo, odprto. ''Nenadoma pa se je zaprlo in mi zmečkalo prste. Pomagati so mi morali George, njegov prijatelj, moja mama in brat, da smo odstranili okno. Še danes imam mezinec ukrivljen zaradi tega.'' Ko so se odpravili proti kuhinji, da bi z ledom zmanjšali oteklino, se je zgodilo še nekaj nenavadnega. ''Stranska vrata so se zelo počasi odprla in v hišo je prišel duh, se zaletel v mojo mamo, šel skozi moje dlani, vrgel nož za maslo na tla in se usedel. Nato ga v treh sekundah ni bilo več.'' 14. januarja 1976 so grozljivi dogodki dosegli svoj višek. ''Tiste noči sva z bratom lebdela skupaj s posteljama. Ko sva se zbudila, sta se najini vzglavji in vznožji zaletavali.'' Tiste noči je imela Danielova mama vsega dovolj, odšli so in se niso več vrnili.
Resnica ali plod domišljije
Mnogi so sicer prepričani, da je ena najbolj znanih zgodb duhov izmišljotina ter da je družina preprosto morala oditi, ker niso mogli plačevati kreditov za hišo. Drugi so prepričani, da je za vse kriv George, ki ga je zelo zanimalo vse, kar je bilo okultno, in to naj bi sprožilo vse nenavadne dogodke. Tretji spet menijo, da se Daniel spominja stvari, ki se v resnici niso zgodile, kar je poznano kot sindrom lažnega spomina. Novinarka Laura DiDio, ki se je v zgodbo poglobila, sicer pravi, da jo je pri družini presenetilo to, da jih vsekakor ni zanimalo, da bi se izpostavili. ''Bili so zelo, zelo normalna družina.'' Daniel je danes voznik kombija, pri komaj 15 letih je zapustil dom, a se je pozneje z materjo pobotal. Nihče, ki je živel v 'hiši duhov' za Lutzovi, ni poročal o kakršnih koli čudnih pojavih. Nazadnje so jo prodali za skoraj milijon dolarjev. Tako ostaja vprašanje, ali so bili Lutzovi res žrtve duhov ali pa je vse skupaj plod Danielove domišljije. ''Že dolgo nazaj sem se nehal obremenjevati s tem, da bi prepričeval ljudi.''

In najbolj je pa srhljivo, da je vse to res.
2.POGLAVJE
Tole je žal res šokantno:
Čarovnica iz Bellove hiše
Kate Batts iz mesteca Adams v Tenesseeju je bila zamerljiva ženska, ki je do smrti trdila, da jo je John Bell ogoljufal pri nakupu zemlje. Na smrtni postelji je prisegla, da bo po svoji smrti preganjala goljufa in njegovo družino. Očitno je svojo obljubo tudi izpolnila, saj je družino Bell preganjala do Johnove smrti. Ščipala jih je v nosove, jih zbadala z iglami in po hiši metala predmete. Še posebej je bila znana po krikih s katerimi je, navadno sredi noči, mučila Johna in njegovo hčerko Betsy.
Vest o 'poltergajstu' – duhu, ki straši po hiši – se je hitro razširila in veliko ljudi je prišlo pogledat nemirnega duha. Zgodba je postala celo tako popularna, da si je hišo prišel ogledat general Andrew Jackson, ki je leta 1829 postal sedmi predsednik ZDA.
Čarovnica ni imela prav nobenega spoštovanja do bodočega predsednika.
Prvi stik s čarovnico in generalom Jacksonom naj bi se zgodil že na poti do Bellove hiše. Sredi popolnoma ravne in suhe ceste je voz, s katerim so se peljali Jackson in njegovi prijatelji, obstal. Naj so se še tako trudili, da bi ga spravili naprej, se voz ni premaknil čeprav ga ni nič oviralo. Jackson naj bi v šali obtožil čarovnico in na njihovo presenečenje so iz grmovja ob cesti zaslišali visoke krike. Kmalu so zaslišali še ženski glas, ki jim je dejal, da lahko odidejo naprej in da se bodo 'srečali' v hiši. Pregledali so grmovje, a niso našli nikogar. Po tem so lahko pot nadaljevali in prenočili v Bellovi hiši. Kate jim tisto noč ni prizanesla in naslednje jutro so se menda na hitro pobrali iz hiše.
Kate je nadlegovala Johna Bella vse do njegove smrti, za katero naj bila tudi odgovorna.
Oktobra 1830 je John doživel srčni infarkt. Njegov sin mu je prinesel zdravilo, ki ga je John popil. Takoj po tem so zaslišali smeh. V steklenički, v kateri naj bi bilo zdravilo, je bil močan strup, kar je kasneje potrdil tudi zdravnik. Ljudje naj bi med pogrebom slišali njeno smeh in petje.
Kate naj bi bila ena redkih duhov, ki je povzročil smrt človeka. Zgodba o njej je tako popularna, da so na to temo posneli več filmov, med njimi tudi Blairwitch project za katerega je treba povedati, da gre za popolno izmišljotino. Legenda o čarovnici iz Blaira v resnici ne obstaja, film je samo črpal idejo iz zgodbe o čarovnici Kate Batts...

Duhovi, ki so napadli družino Berini
„Kam gredo vsi osamljeni ljudje? Kam spadam jaz?“ so bile besede, ki jih je izrekel majhen deček, oblečen v bela oblačila.
Joe Berini se je leta 1970 s svojo ženo Rose in dvema otrokoma preselil v hišo v Novi Angliji, ki je bila last njegovega starega očeta. Hiša, v katero so se vselili, je imela svoje skrivnosti, za katere mlada zakonca Berini nista vedela. Kmalu po prihodu so namreč začeli opažati postavi dveh otrok.
Najprej se je prikazalo dekle z imenom Serena. Vsakič, ko se je Serena prikazala se je zgodila kakšna nesreča. Prvič je skoraj umrla njuna hčerka Daisy, drugič je Joevo babico zadela kap, ob naslednjem 'obisku' je umrla.
Nekega dne se je Joe zbudil in ob postelji zagledal Sereno, ob njem pa je za zrakom hlastala njegova žena. Ko jo je zbudil, je povedala, da se ji je sanjalo, da jo davi njen nekdanji mož, ki naj bi imel nenavadno grbo.
Leta 1981 se je njegovi ženi prikazal majhen deček. Tako Joe kot Rose sta pravila, da te prikazni niso bile grozljive in bila sta prepričana, da jih je Serena le opozarjala na nevarnost. Za dečka se je zdelo, da nekaj išče. Zmeraj se je ustavil v določeni sobi, zato je Joe nekega dne odstranil deske pod mestom kjer je stal duh in pod njimi našel obesek s podobo Device Marije.
Joe je kasneje ugotovil, da je imel njegov oče mlajšega brata in sestro, ki sta umrla še kot otroka. Fantu, ki je umrl, ko je bil star osem let, je bilo ime Giorgio, sestri, ki je umrla pri petih letih, pa je bilo ime Serena.
Smrti obeh nista bili nikoli raziskani in obstaja sum, da sta bila umorjena. Fant je namreč enkrat dejal, da mu lahko pomaga samo starejši brat, s čimer je verjetno mislil Joejevega očeta.
Takrat je družina poiskala spiritualno pomoč. Dva duhovnika sta prišla blagoslovit hišo in duhova sta izginila. Nekaj časa se ni zgodilo ni posebnega, dokler se ni namesto otrok prikazalo 'bitje iz pekla', kot sta ga opisala zakonca Berini. Bil je moški z grbo in z velikimi stopali. Na sebi je zmeraj nosil črno pokrivalo. Ko se je pojavil so navadno po hiši leteli predmeti, včasih jih je tudi fizično napadel.
Nekega večera se je Rose zbudila sredi noči. Nevidna sila jo je dvignila nad posteljo in jo vrgla na tla. Nekaj dni kasneje je Joe prišel domov in videl, kako postelja skače skoraj meter visoko.
Družina Berini se je kmalu po tem odselila, hišo pa so še enkrat 'očistili' duhovniki. Očitno je drugo 'izganjanje duhov' uspelo, saj so po tem hišo preiskali tudi člani Psychical Research Foundation, ki niso zaznali ničesar nenavadnega.
Šokantna resnica o duhovih.
Odšel sem ven. Naenkrat se je stemnilo...
»AAAAAAAAAAAAAAAAAAA«...

KONEC
PISMO
Nekoč je po pošti prišlo pismo,na katrerem je pisalo:
TOP 10 grozljivk

10. Paranormalno (Paranormal Activity, 2009)
Paranormalno je skorajda film brez pravega proračuna - scenarist in režiser Oren Peli ga je namreč posnel za pičlih 15 tisoč dolarjev in z njim po svetu zaslužil več kot 193 milijonov dolarjev. Film s pomočjo ročne kamere prikazuje zgodbo mladih zaročencev, ki kmalu po selitvi v novo hišo opazita nenavadne pojave. Ona je prepričana, da gre za duha, ki ji sledi že od otroštva, on na to odgovori s kamero v spalnici, ki zabeleži nevsakdanje dogajanje. Uspešnemu filmu je seveda kmalu sledil še drugi del, letos pa je v kinih že tretji.
9. Vsiljivci (The Others, 2001)
Srhljivi film z Nicole Kidman je po svetu zaslužil več kot 209 milijonov ameriških dolarjev, stroški snemanja pa so znašali le 17 milijonov evrov, kar je za tovrstno hollywoodsko produkcijo pravzaprav malo. Gre za psihološko grozljivko, ki namesto z nasiljem prestraši s skrbno izdelanim ozračjem in tempom. Kidmanova igra mati dveh otrok, ki bolehata za redko alergijo na svetlobo. Film je režiral španski režiser Alejandro Amenabar (Odpri oči, Morje v meni).
8. Čarovnica iz Blaira (The Blair Witch Project, 1999)
Film, ki je posnet v stilu dokumentarca, je leta 1999 povzročil pravo razburjenje, saj so ga oglaševali kot posnetega po resničnih dogodkih. Ob finančnem vložku 60 tisoč dolarjev je Čarovnica iz Blaira svetu zaslužila neverjetnih 248 milijonov dolarjev. Zgodba se vrti okoli študentov, ki se odločijo raziskati strašljivo legendo in svoja dognanja posneti na kamero. A v gozdu se začnejo dogajati nenavadne stvari ... 7. Krog (The Ring, 2002)
Ameriška različica japonske grozljivke je ustvarjalcem prinesla 249 milijonov dolarjev dobička. Japonski film, ki so ga posneli leta 1998, je še bolj strašljiv, vendar je bila ameriška verzija z Naomi Watts v glavni vlogi seveda deležna večje pozornosti. Zgodba govori o prekleti VHS kaseti, po ogledu katere vsak, ki jo je videl, prejme telefonski klic z napovedjo smrti. Wattsova se odloči zadevo raziskati, s tem pa uroku izpostavlja tudi sebe in svojega sina. 6. Potopljene sence (What Lies Beneath, 2000)
Srhljivka z Michelle Pferiffer in Harrisonom Fordom, ki jo je režiral Robert Zemeckis, je ob proračunu 100 milijonov dolarjev v kinoblagajne prinesla zavidljivih 291 milijonov dolarjev. Zgodba, ki ni ravno višek izvirnosti, govori o starejšem paru, kjer se njej začne prikazovati podoba mladenke, on pa to pripiše stresu.
Priporočamo tudi: Temačna voda (Dark Water), Poltergeist, Šesti čut (The Sixth Sense)
5. Hiša voska (House of Wax, 1953)
Klasika iz leta 1953 je morda manj znana kot istoimenska grozljivka, ki so jo posneli leta 2005 in v kateri kriči tudi Paris Hilton, a zato ni nič manj vredna pozornosti. Vincent Price in voščene lutke, ki imitirajo resnične osebe, so bili več kot učinkovita kombinacija tudi za kinoblagajne. Film je namreč zaslužil 23 milijonov dolarjev, kar ob upoštevani inflaciji danes nanese dobrih 400 milijonov dolarjev.
4. Šesti čut (The Sixth Sense, 1999)
Le kdo bi lahko pozabil malega Haleyja Joela Osmenta, ki Brucu Willisu, otroškemu psihologu, prestrašeno prišepne: "Vidim mrtve ljudi"? Film M. Nighta Shyamalana velja za njegovega najuspešnejšega, saj je po svetu zaslužil skoraj 300 milijonov dolarjev, z upoštevano inflacijo pa skoraj 460 milijonov. Šesti čut je prav tako en najboljših (če ne najboljši) Shyamalanov izdelek, saj preprosto in inteligentno zgodbo gradi na močnih likih, ki v temačnem ozračju gledalca pripeljejo do končnega preobrata.
3. Jaz sem legenda (I Am Legend, 2007)
Akcijsko grozljivko so posneli po istoimenskem romanu Richarda Mathesona, po svetu pa je zabeležil 585 milijonov dolarjev dobička. Will Smith igra očitno zadnjega človeka na svetu, ki je preživel smrtonosni virus, kriv za smrt vseh ostalih (ti pa pravzaprav niso mrtvi, ampak … drugačni).
2. Izganjalec hudiča (The Exorcist, 1973)
Grozljivka Williama Friedkina je leta 1973 zaslužila okoli 440 milijonov dolarjev, a če upoštevamo inflacijo, bi se številka gibala okoli 880 milijonov. Film velja za enega najbolj strašljivih (in najboljših), ki so jih kdajkoli posneli in tudi danes se marsikomu naježi koža, ko zasliši spremljajočo glasbo Mika Oldfielda. Zgodba govori o 12-letni deklici, ki jo obsede demon, in duhovniku, ki skuša zle sile odgnati. 1. Žrelo (Jaws, 1975)
Film Stevena Spielberga, ki se poigrava z večnim strahom pred morskimi psi, velja za najbolj dobičkonosno grozljivko vseh časov. Izkupiček Žrela se je leta 1975 ustavil pri 470 milijonih, a z upoštevano inflacijo bi to letos pomenilo prek milijardo. Žrelo je bil obenem prvi film, ki je predvajanje v kinih začel v več sto dvoranah naenkrat (pred tem so filme predvajali postopoma na večjih trgih in še kasneje na manjših).

Pisalo je tudi:
Nikoli več ne raziskuj grozljivk!
Če ne boš trpel! Umri čimprej
In se mi pridruži!
Pa še kratka grozljivka:
Nekega večera je nek moški na sredi gozda parkiral avto.Tu je bil zaradi službe.Moral je narediti neko raziskavo.Ko je pogledal,če njegov devetletni sin spi,ga je pričakal srhljiv prizor.Na obrazu se mu je razkazovala grozljiva svetloba okrog ust pa je imel nenavadno peno.Takoj je sedel v avto in se čimprej hotel odpeljati s tega kraja.Kar naenkrat pa je na sedežu opazi neko sivo bitje z okroglim obrazom.Iz ust ji je segala železna cev ki mu je pošiljala sporočila naravnost v možgane.Potem je bitje izginilo.V tistem trenutku se je avto prižgal in moški je odpeljal.Sporočila se je spomnil v hipnotiziranem stanju.

TA ZGODBA JE RESSNIČNA!!
POČILO JE IN...

KONEC
Za tiste, ki želite več:

1
Nekoč je sredi gozda stala hiša. Na izgled je bila zelo srhljiva. V njej naj bi živela neka stara blazna ženica, ki je pobila vsakogar, ki ji je prišel zraven. Zdaj torej nekaj let pozneje sem se odločila, da bom to hišo raziskala. Ko sem stopila noter se spomnim samo, da je nekaj skočilo name. sedaj sem v bolnišnici in žalujem za tem, kaj sem naredila.
ŠTEVILKA 13
2

bil je vroč poletni dan in nikoli si nisem mislila, da se bo ta dan spremenil v pravo nočno moro. začelo se je zgodaj zjutraj, ko je k meni prišla k meni najboljša prijateljica. že na začetku so se začele težave. z mojo mlajšo sestrico in mojo najboljšo prijateljico saro smo se igrale skrivalnice. sestrica se je skrila, midve s prijateljico pa sva jo iskali. kar nekaj časa je nisva našli. potem pa sva kar naenkrat zaslišali krik. zagledali sva jo kako si reže v roko št. 13. spomnila sem se, da je danes petek 13. stekli sva do mame ampak sva jo videli v luži krvi. zraven nje pa je bila knjiga, na steni pa je s krvjo pisalo NE ODPIRAJ KNJIGE! midve pa sva jo vseeno odprli in na prvi strani je bila napisana št. 13. kar naenkrat se je ugasnila luč, sestre, mame in sare pa ni bilo več. bila sem v šoku, sesedla sem se na tla in začela jokati. ne moram nehati misliti na to in vsako noč sanjam o dogodku in še zmeraj ne vem kaj se je zgodilo.
3
En večer...sem se vstala...ura je bila 04:00,točno takrat sm se vstala in sem pustla vrata od sobe odprta..šla sem v kuhinjo pit..vrnem se nazaj in vidim da so vrata zaprta..odprem vrata in zagledam na steni krvavi odtis roke...prestrašim se in pobegnem iz sobe...v stanovanju sem prizgala vse luči a dobenga ni bilo nikjer..bilo me je zelo strah..grem nazaaj v sobo in ne vidim dobenega kar me je bilo strah da bom vidla koga...prestraseno se odpravim spat...2 uri kasneje...ob 06:00 se ustanem da se odpravim v šolo..grem v kuhinjo si naredit zajtrk in vidim drugi krvavi odtis roke na steni..prestrašim se in hitro oblecem in grem v šolo...ko pridem v razred objokano povem da se oproščam kr sm zamudila pouk in povem kar se mi je zgodilo pri meni doma...nekaj strašnega...a moji sošolci so se mi smejali..niso mi vrjeli tedaj se usedem in prisluhnem k pouku...mine ena šolska ura..imamo odmor in se usedem na klopco ter povem svoji najboljši prijateljici kar se mi je zgodlo doma...moja najboljša prijateljica mi je vrjela in se je ustrašla..skrbelo jo je za mene,da se mi nebi kaj zgodilo..po šoli se odpravima domov in se zmenima da se dobima pri meni doma da ji pokažem te krvave prstne odtise roke..... ...prvo greva pogledat v sobo in ji pokazem ta krvavi odtis roke..prestraši se,ni mogla verjet da je to resnično..bila je v šoku moja prijateljica ...potem sma sle iz sobe ven in ko sma odprli vrata in odšle iz sobe..za nama so se takoj zaprle vrata od sobe ...strah naju je blo tedaj sma pobegnile iz hiše ...(moja prijateljica je bila zeloo dolgo pri meni)..bila je noč in sma se odločli da boma šle k njej domov k moji prijateljici in sma tekale do njene hiše...prestrašene..v šoku..prišle sma do nje domov(bila sma sami doma) ...tudi v njeni hiši se je nekaj čudnega začelo dogajati..ko sma vstopili v hišo od moje prijateljice takoj ko sma prišle..šle v kopalnico in sma zagledale v ogledalu beli obraz bres lasov..bele oči..samo v steklo sma ga vidli...bile sma v šoku ..zelo naju je bilo strah..nisma vedle kaj naj naredima..tedaj sma hotele it ven a nisma mogle...vrata so se močno zaprla..same od sebe zaklenla in nisma vedle kaj naj storiti..ostala je še le ena možnost...POGUM..šla sem do tistega ogledala in strmela v njega..moja prijateljica si ni upala it a gledala me je...ko strmim,stremim,strmim,strmim...naenkrat mi ta DEMON gre v moje telo..padem v nezavest...moja prijateljica priskoči k meni in me oživlja..pravi mi "ne umrii !! prosim te ne umrii!!" mine nekaj časa..prebudim se...moja prijateljica v kotu čaka name...grem do nje..se me prestraši in reče če je vse vredu z menoj in sm tiho..sam strmela sm vanjo in ona v mene..
ko sm vanjo strmela in ona v mene kott da bi jo hipnotizirala in sm jo..tedaj sm se vrnila nazaj k sebi a potem z mojo prijatlco ni bilo vredu...naenkrat jo je vrgčo v steno nazai in sem se je prestrašla..bilo me je strah in sem pobegnila od nje..ko sm odprla zunanja vrata sm pristala v gozdu...NEMOGOČE sem rekla in sm tekla kolkiko sm lahko...tedaj se obrnem in vidim svojo prijateljico ki hodi za mano..prestrašla sem se je in pobegnila..hotela me je ubit ker je bil v njej demon ...tečem in tečem ter zagledam majhno leseno kočo..tam se skrijem da me nebi našla..mine nekaj ur...bilo je pozno zvečer in pihal je močan vihar ..bilo je temno in mrzlo v tej koči...vsedem se na sedežno in najdem majhno svečko z vžigalnimi vrvicami nato vzamem in si prižgem svečo da bolje vidim kje sem ....čez nekaj časa...zatreskajo vrata in se sama od sebe odprejo!..prestrašim se in se skrijem..bila je moja prijateljica! ki je v njej bil demon in me je iskala...
MISEL OB KONCU PISANJA KNJIGE
Tale knjiga je še mene totlano prestrašila. Res. Za konec pa imam še malo za vas:
Bila sem stara 10 let. Zjutraj sem se zbudila, ko sta šla starša v službo. Bila sem sama doma. Ura je bila 6.00. Bilo me je strah, ker sem ravno dan pred tem po televiziji gledala oddajo u duhovih. Ležala sem na postelji in skušala zaspati. V kopalnici imamo stare štekerje, zato se sliši, če gdo prižge luč. no, in jaz sem tam na postelji ležala in kar naenkrat sem slišala, kot da bi nekdo prižgal luč v kopalnici. Prvo sem mislila, da si to le domišljam in zato sem šla pogledat v kopalnico. In res, luč je bila prižgana hitro, kar se le da sem steklaiz hiše k babici in dedku, ki živita blizu naše hiše. še zdaj me je strah, če se kdaj tega spomnim -.- in sigurno je bil duh, ker ni možno, da bi kdo prižgal luč...
Budilka je spet glasno zazvonila. Že dvajsetič, če sem natančna. Leno sem se pretegnila in ugotovila, da bom zamudila v šolo, če se pri priči ne vstanem. To me je prebudilo iz lenobe in kolikor hitro sem odšla do moje omare. Iz nje sem vzela nek moder pulover in bele kavbojke. Nataknila sem si še nogavice, se počesala in spletla kiti ter se namazala z maskaro in črtalom. Na usta sem si nanesla še malo bleščeče šminke in odšla v spodnje nadstropje. Na hitro sem vzela jabolko se oblekla v bundo in nataknila svoje škornje. Zunaj je bila huda zima in niti malo me ni vleklo ven, vendar sem morala, če nisem hotela zamuditi avtobusa. Po poti sem jedla jabolko in na eni rami nosila mojo težko torbo. Vmes mi je velikokrat skoraj spodrsnilo, vendar sem se na srečo obdržala. Na avtobusni postaji me je živčno čakala Sam. Pomahala sem ji in takrat sem v daljavi zagledala avtobus. Kolikor se le da hitro se stekla do Sam in jo skoraj podrla na tla. Avtobus se je v tistem hipu ko sva se s Sam vstali pripeljal na postajo. Kamen se mi je odvalil od srca, saj mi ni bilo treba pešačiti v šolo. Kot vsak dan sva s Sam sedle na isto mesto, kot zmeraj. Pogovarjale sva se o ženskih rečeh. Saj veste o modi, fantih itd. Po 10 minutah vožnje smo odšli iz avtobusa. Danes je bil ponedeljek. Dan, ki ga sovražim. Sam je izginila neznano kam, jaz pa sem odšla do svoje omarice. Ven sem vzela zvezke za geografijo. Ta predmet sem najbolj sovražila, saj smo imeli zelo tečnega učitelja. Gospoda Benetta. Kmalu je zazvonilo in vsi, ki so bili pred trenutkom na hodniku so odšli v svoje razrede. Tudi sama sem stekla do geografske učilnice in počasi odprla vrata. Vsi so že sedeli, vključno z učiteljem. O ne. Spet bom v priporu. "Gospodična Parker!" glas učitelja Benetta bo po vsem verjetnosti v mojih ušesih odmeval še jutri "zamujate!"je dodal in si popravil svoja očala. Zdaj bo spet rekel, da sem v priporu: "Po pouku boste v priporu!" no, kaj sem vam rekla? Na to sem že navajena. Zavila sem z očmi in s ponosno ter dvignjeno glavo odšla do svoje mize.

Glas zvonca je zajel vso šolo. Ta je naznanjal, da je konec pouka. Pa ne zame. Čaka me še dvourna pridiga o zamujanju. In spet sem odšla v geografsko učilnico. Tam so sedeli kakšni štirje fantje in dve punci. Sedla sem v klop in čakala učitelja, da bo stopil v razred. In res, čez kakšnih pet minut je prišel z nasmehom na obrazu. O ne. To ne pomeni nič dobrega. Vsaj zame ne. Učitelj je čez trenutek ali dva začel govoričiti: "veste danes ne boste posedali tukaj, vendar boste pospravljali šolsko podstrešje!" izbulila sem oči. Jezno sem zavpila: "Pa kaj mislite, da smo vaši šužnji?! No naj vam povem, da ne! Če vam je prav ali ne vendar jaz imam raje sedeti tu in gledati v prazno!" učitelj se je hudobno nasmehnil in rekel:"okej, ti kar, samo bom potem vse tvoje odlične ocene spremenil v nezadostne!" izbulila sem oči. Ali to učitelji lahko naredijo? Nisem hotela imeti sami enk v redovalnici zato sem se predala usodi...

To je bila moja celotna knjiga. hvala za branje in bye če te pa kej zanima mi piš na zs

bye
02. avgust 2017
okey blo je cool
06. avgust 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg