Forum
Bil je november in bližala se je obletnica babičine smrti. Na neki petek, ko sem bila zvečer sama doma, so se začele dogajati srhlive stvari... Začelo se je z utripanjem luči in nenavadnim igranjem radia. Takoj me je spreletel srh po vsem telesu in po glavi so se mi začele plesti različne misli. Verjetno tudi zato, ker včasih gledam preveč grozlijivk, ampak to je bilo resnično. Izklopila sem varovalke in zbežala v sobo. A tam ni bilo nič bolje. Slišalo se je samo tiktakanje ure. Začelo me je zebsti in v sobi je postalo tako mrzlo, kot bi ležala v snegu, zato sem si hitro poiskala še eno idejo. Ko sem se čez čas umirila in udobno namestila, da bi zaspala so vrata zaškripala in dobila sm filing kot da bi se nekdo ulegel zraven mene, zato sm z roko zamahnila za hrbet. nikogar ni bilo, a občutek ni izginil ... potem sem le nakako zaspala.
Naslednje jutro je bila obletnica. Z mamo in atijem smo se dopoldan odpeljali v Maribor na pokopališče, da bi prižgalo svečo na babičinem grobu. Ravno ko smo se peljali mimo njenega bloka, sem se na hitro zazrla v okno, kjer je ona živela in zelo rada opazovala življenje vzunaj. Pogledala sem in zdelo se mi je, kot da še vedno sedi tam in gleda naravnost v moje oči. Dih mi je v hipu zastal. Ker se je zgodilo v delčku minute, bi morda bil le privid..ali pa tudi ne.
16. avgust 2015
napiši next pa napišem novo
16. avgust 2015
next bdw, če se ti je res to zgodl, lahko da je biu njen duh, ker usi duhovi niso slabi, včasih se prikažejo če kej hočjo od tebe npr. pomoč... tak da ne se ustrašit ker ni to grozliuka u grozliuki to čist drugač prkazujejo..
16. avgust 2015
hvala
16. avgust 2015
np
16. avgust 2015
MORTA
NIKOLI se
me ne bosta
znebili!!!
Sem Larisa. Stara sem 12 let in živim
v sirotišnici. Mama in oče sta umrla,
ko sem bila še majhna, daljnih
sorodnikov pa nimam. Ko sem prišla v
sirotišnico, sem bila stara 5 let. Vse pa se
je začelo, ko sem bila stara 7!
Zunaj je bilo mrzlo, jaz in moje prijateljice
pa smo jedle v jedilnici. Kmalu smo zasli-
šale kuharico Matildo zaklicati: »Aaaaaaaaaa!!!
Požar!! Vsi ven!! Hitro!!«
Vsi smo stekli ven. Bili smo zelo prestra-
šeni. Nihče ni vedel, kje, kako in kdaj je
zagorelo, saj tistega dne kuharica ni delala
s štedilnikom, samo z mikrovalovno
pečico. K ravnateljici je prišel gasilec in
ji nekaj zašepetal v uho. Mislila sem, da
je rekel, da je vse zgorelo in da bo potrebna
prenova, ki bo sirotišnico veliko
stala. Ravnateljica Ljudmila se je držala
za usta in po licih so ji tekle solze. Nisem
vedela, zakaj, saj je bila sirotišnica tako ali
tako potrebna prenove. Stara je in črna,
prekrita s pajčevinami in plesnijo, zdaj
pa še z dimom. Če ne bi bilo požara, je
še desetletja ne bi prenovili. Vsaj novo in
prenovljeno sobo bom dobila.
Potem pa smo izvedeli, da je umrla Morta.
Vsi smo okamneli! Imeli smo odprta
usta in nihče se ni premaknil ali izustil
besede. Morta je bila sirota že, odkar
se je rodila. Stara je bila 15 let, imela je
belo polt, rdeče, zelo dolge lase, ki so ji
segali čez obraz in rdeče ustnice, vendar
se nikoli ni smejala. Niti nasmehnila se
ni. Imela je hipijevski stil in vsi smo se je
bali. Še celo učitelji. Nihče ni vedel, kje so
njeni starši, če so sploh še živi ali od kod
je prišla. Prijatelji so mi povedali, da so jo
nekega večera prinesli v košari z listkom,
na katerem je bilo napisano ime, brez
priimka, in datum rojstva, čeprav njenega
rojstnega dne nismo nikoli praznovali.
Nisem vedela, zakaj, saj smo v sirotišnici
vedno praznovali svoje rojstne dneve.
Ravnateljica nas je poslala v sobe spat.
Nisem imela dobrega občutka, kar sem
povedala tudi svoji najboljši prijateljici
Katarini. Aja! Katarina je moja najboljša
prijateljica, od kar je prišla v sirotišnico.
Prišla je mesec za menoj in od takrat
sva bili nerazdružljivi. Zelo se bojiva
dne, ko naju bosta posvojili različni
družini in bova morali narazen.
Njena starša sta jo zapustila. To jo
je zelo bolelo in še sedaj jo, vendar
tega nikoli ne pokaže. Rekla je, naj
se umirim in v šali dejala: »Sigurno
ji je udobno v peklu!« Zasmejali
sva se in stekli v sobo. Niti slutili
nisva, da za nama stoji duh Morte,
ki gleda s krvavimi očmi, z lasmi
čez obraz in s krvavimi rokami, z
nožem za pasom ter kaže zobe in
dlesni, iz katerih teče kri.
Čez pet let …
Zjutraj sem se zbudila,
bil je mraz, luči niso
delovale, tudi peč ne.
Zeblo nas je in tudi
jesti nismo imeli, saj
kuharica Matilda ni
mogla skuhati hrane.
Nama s Katarino je
bilo vseeno, tako ali
tako nisva bili lačni,
sploh pa je bila hrana
v sirotišnici veliko
bolj neokusna
kot pred požarom.
Šli sva v kopalnico.
»O, moj bog! Danes
je 5 let, odkar je
umrla Morta,« sem
rekla. Katarini je padla
iz rok maskara.
Prestrašila sem se.
Potem je sedla na
tla, prekrižala noge
in rekla s prestrašenim
glasom: »Če v sirotišnici
umre otrok, se
ta na peto obletnico smrti
polasti 2 punc ali 2 dečkov!
Odvisno od tega, katerega spola je
bil otrok, ki je umrl!«
Pri nas je umrla Morta … Punca …
Zato … Bila sem kar malo prestrašena,
4
dokler se nisem začela smejati: »Katarina,
sama veš, da so to le pravljice!« Potem so
se naenkrat prižgale luči. Vendar samo
v kopalnici. Ko je vstopila Diana, so se
ponovno ugasnile. Postalo naju je strah,
vendar sva mislili, da je elektrika kar
tako prišla in spet ugasnila. »Saj ni nič,«
sem rekla smeje, vendar sem se tresla.
Nanesli sva si ličila in se smejali svojim
neumnim šalam, ko so se tla kar naenkrat
udrla in pristali sva v kleti. Kričali
sva, vendar naju nihče ni slišal. Pristali
sva v ogromni pajčevini, po njej pa
so lezli ogromni pajki. Bili so 10-krat
večji od naju in zelo grozljivi. Hoteli
sva se izvleči, ko je po eni vrvici prišla
... Morta!!! Bila je tako, tako strašljiva,
da s Katarino niti zakričati nisva mogli.
Približevala se nama je, midve pa
sva začeli bežati. Vendar nisva našli
vrat. Začela naju je zbadati, da naju
najini starši nikoli niso marali in s
tem je najbolj prizadela Katarino,
ki pa zaradi strahu svojih
čustev ni pokazala. Vame je
vrgla nož, vendar sem se
umaknila in me je samo
oplazil. Čeprav je bila na
moji koži le praska, se
krvavitev ni in ni ustavila.
Katarini je strgala oblačila
in ji hotela porezati lase,
vendar sem jo zbila na tla.
Katarina je zato imela na
trebuhu odtise nohtov. Kar
naenkrat so nama začele
teči krvave solze. Lile so
v potokih in nisva mogli
nehati jokati.
Morta je stala pred nama
in renčala, ko so se luči
nenadoma začele prižigati
in ugašati. Nastala je
tema, tišina. Mislili sva, da
je končno konec, ko sva
za sabo zaslišali in začutili
sapo. Vedno bolj in bolj se
nama je približevala … postajala
je vedno glasnejša …
Spet je izginila, ko me je porinila
v vodo. Sploh ne vem, kako se
je znašla tam. Bila je ledeno mrzla in tudi
moja koža je skoraj pomodrela. Katarino
je začela vleči v majhen prostor. Kričala je,
vendar je položila svoje ledeno bele roke
na njena usta. Vlekla jo je in vlekla, dokler
Katarina ni pograbila noža, skritega za
njenim pasom in ji ga zabodla direktno v
srce! Gledali sva, kako se bori za življenje.
No, dejansko je že bila mrtva! Sedaj pa
sva ubili še njenega duha! Zakričala je in
rekla: »Non carere nunquam!« Potem pa
izginila. Sesedli sva se na tla in ihteli. Grizli
sva nohte in premišljevali. Katarina je v
šoku govorila: »Ubila sem jo!! Brina, grozen
človek sem!« Začela je jokati, jaz pa
sem jo objela in ji rekla: »Nisi je ubila, že
zdavnaj je bila mrtva. Samo branila si se.
Navsezadnje je ona hotela ubiti naju.«
Katarina: »Kaj misliš, kaj so bile tiste besede,
ki jih je izrekla na koncu?«
»Pojma nimam!« sem rekla. S Katarino sva
bili krvavi, ko pa sva prišli s kleti, sva naenkrat
bili čisti, toda rane so bile še vedno
vidne. Niti vedeli nisva, da naju je napadla
zaradi tistega, kar sva o njej rekli. Ko sva
prišli po stopnicah v jedilnico, sva bili tako
beli in prestrašeni, da so naju vsi spraševali,
kaj je z nama narobe. Vprašala sem
jih, če se jim ni zdelo čudno, da naju ni.
Potem pa je Diana dejala: »Videla sem
vaju pred tremi minutami v kopalnici.«
S Katarino sva se spogledali. Spodaj sva
bili več kot eno uro! Dejansko sem mislila,
da se mi meša. Ko pa so videli rane in kri,
so hoteli vedeti, kaj se nama je zgodilo.
In ko sva povedali vso zgodbo, so bili
prestrašeni, vendar nama nihče ni verjel.
Mislili so, da sva se porezali ob kamenju
v kopalnici.
Čez dva dni sva hudo zboleli. Katarini
so se rane vnele, moja rana pa se ni in
ni hotela zaceliti in še vedno je iz nje lila
kri. Vsako noč sem sanjala Morto, ki je
ponavljala tiste besede. Tudi Katarini se
je sanjalo isto. Nekega večera pa sva se
odločili, da bova na računalniku malo
raziskali o Morti. Ugotovili sva nenavadne
stvari.
Morta je živela 250 let nazaj. Njena starša
sta umrla v požaru, prav tako pa tudi ona.
Časopisu je bila priložena tudi njena slika,
ko je bila še dojenček. Vedeli sva, da je
to ona, saj nam je ravnateljica Ljudmila
kazala slikice vseh dojenčkov, ki so prišli v
sirotišnico in med njimi je bila tudi Morta.
»Torej sva 7 let živeli z duhom?!« sem v
šoku ugotovila! Čisto možno. Morte se ni
nihče dotaknil. Nikoli. »Razen, ko je bila
dojenček,« je pripomnila Katarina. Spreletel
me je srh in pomislila sem: »7 let, v isti
hiši ... z duhom, ki je star 250 let. Bili sva
šokirani. Torej v požaru sploh ni umrla,
ampak se je hotela maščevati. Ampak,
komu? »Mogoče pač ni več hotela biti z
nami,« je rekla Katarina. Verjetno ne bova
nikoli vedeli!
Še sva raziskovali po spletu, ko sva videli
prevod Mortinega imena. »Njeno ime
pomeni MRTVI?« je vprašala Katarina, ko
se je na zaslonu spet pokazala ta beseda.
Prestrašeni sva skočili korak nazaj in stekli
v sobo.
Čez mesec naju je posvojila ista družina
in postali sva sestri. Veseli sva bili, da sva
ostali skupaj. Odločili sva se, da novim
staršem ne bova povedali o tistem groznem
dnevu, saj se nama je zdela izguba
časa. Tako ali tako nama ne bi verjeli.
Brazgotine so se nama še vedno poznale,
vendar sva rekli, da sva se porezali v sirotišnici
v kopalnici.
Neke noči pa sem premlevala tisto besedo,
ki jo je rekla Morta, preden je »drugič«
umrla. Pravzaprav, ko je bila že mrtva.
Šla sem na internet in vtipkala besede,
ko sem nenadoma otrpnila. V prevodu je
pisalo: »Nikoli se me ne bosta znebili!«
Po telesu sem začutila mrzel srh, obrnila
sem se, za menoj pa je stala ona!
MORTA - Z NOŽEM V SRCU!
Larisa
16. avgust 2015
napiši next pa dam gor novo
16. avgust 2015
next, sam zdej prosm mal krajšo ahahahah
16. avgust 2015
ok
16. avgust 2015
Odšla sem na počitnice k sestrični čez vikend. Ker je tam veliko otrok ima svojo sobo na podstrešju. Tam je tudi veliko strešno okno, s katerega se vidi krošnja drevesa, ki raste ob njihovi hiši. Njena babica pravi, da se je na tistem drevesu obesil vaški pijanec. ZVEČER: Okoli 23. ure sva končali z gledanjem grozljivke Unfriended. Nato sva se približno 1 uro pogovarjali o raznih grozljivih mitih, legendah in zgodbicah. Začelo je deževati in ker sva pozabili zapereti okno, sem se stregnila, da bi ga zaprla. Takrat sem ga zagledala. Nekdo je visel z drevesa. Prestrašeno sem poklicala setrično in ko je pogledala skozi okno ni bilo ničesar več. Bila je jezna name, ker je mislila, da sem jo hotela prestrašiti. V tistem trenutku je nekaj potrkalo na okno. Bil je tisti moški, ki naju je gledal s svojim bledim obrazom in grozljivim nasmeškom. Od strahu nisva mogli niti zakričati. S svojimi mrtvimi rokami je poskušal razbiti steklo in se prebiti do naju. Zagrmelo je in zdrsnil je z okna, nama s predoči. S sestrično sva prebedeli celo noč, saj nisva hoteli iti k staršem, ker nama nebi verjeli. O pijancu ni bilo več ne duha ne sluha. Naslednje jutro sva se odpravili k sestričnini babic in ji povedali vso zgodbo. Pogledala je mojo sestrično in je rekla:"Zdaj veš, zakaj sem ti predlagala da ostaneš v svoji stari sobi?"
16. avgust 2015
u129380
u129380
ZAKAJ FEJKAŠ MOJE ZGODBICE ?????
16. avgust 2015
samo toto zgodbo sem fejkala
16. avgust 2015
prespal smo v šoli. ura je bla polnoč punce smo odšle do wc-ja pogledale smo se v ogledalo. jaz sem vprašala če je katera od njih že kdaj klicala bloody mary. vse so rekle da ne. tud jaz je nisem še nikoli. no in smo se hotele odpraviti nazaj v spalne vreče. vrata od stranišča pa so bila zaklenjena. vse punce mene, pio, niko, uršulo in ajdo je bilo zelo strah. nikjer ni bilo žive duše. spet smo šle k ogledalu. v njem so bili odsevi obraza bloody mary okoli nje pa so letali duhovi. ves čas je govorila : daj mi svoj ponos. začele smo cviliti. prišla je učiteljica za matematiko in nas vprašala zakaj cvilimo in kričimo.povedale smo ji celo zgodbo. tudi ona je pogledala v ogledalo in tam videla tisto kar smo videle me. hitro smo odšle v spalne vreče in zaspale. ob šestih ko smo se zbudile ni bilo nikogar v razredu. mislile smo da so šli na zajtrk a tudi v jedilnici ni bilo nikogar. in vse je bilo zelo strah. a čez okno smo videle kako so ostali bili na gugalnici. vsi so odšli ven medtem ko smo me spale. oblekle smo se in odšle ven. kar hitro smo pozabile na vse skupaj. sicer imam rada grozljive zgodbe a ne takrat, ko liki iz njih oživijo. to se mi je zgodilo v 4. razredu. sedaj si nič več ne upam čeprav me zanima.
16. avgust 2015
o shit haha next
16. avgust 2015
To bo grozljiva zgodba.Govorila bo v dekletu,ki se je z družino preselila v novo hišo.
Ta hiša ti daje občutke katere ne moreš opisati zdi se ti,da je ta hiša zakleta.
Ponoči slišiš čudne zvoke podnevi se vrada sama zapirajo in odpirajo...
(ampak čudno to OPAZIM SAMO JAZ!)

Boš bral/a?
Ja!
Ne!
16. avgust 2015
ja
16. avgust 2015
Opozorim pa vas, da se mi je ta zgodba zgodila in je resnična!..!~
____________________________
S PRIJATELJICAMI SMO SE ZMENILE ZA PIŽAMA PARTY. PRED TEM SEM VSE PRIPRAVILA, TAKO DA JE BILO POPOLNO. PARTY BI NAJ IMELE ŠE DOLGO V NOČ, KAR PA JIH NI DOSTI NAVDUŠILO...BILO JE VSE OK, ... DOKLER SE NI MOJA BFF DOMISLILA:
''GREMO ŠE MALO NAOKROG VEN? V BLIŽINI JE TUDI POKOPALIŠČE...''
ZA TO SEM PA SE STRINJALA SAMO JAZ, DRUGE PA SO ODVRNILE SAMO:
''KAR POJDITA, ME BOMO TUKAJ..''
IN RES JE BILO TAKO. BFF JE IMELA SVETILKO, SAJ DRUGAČE NE BI VIDELI NIČESAR. URA JE BILA ŽE KREPKO ČEZ POLNOČ, TAKRAT PA SE JE SLIŠALA TUDI ZVOK CERKVE... MALCE SVA SE PRESTRAŠILI, A SVA VSEENO OSTALI ZBRANI. POKOPALIŠČE JE BILO OGROMNO, VSE JE BILO POLNO GROBOV...... __ NAENKRAT PA SVA ZASLIŠALI ZVOK LISTJA.... KORAKE. NEKDO JE HODIL ZA NAMA. ZAČELI SVA TEČI, NAEKRAT PA SO SE >KORAKI< USTAVILI. BILO NAJU JE ŽE BOLJ STRAH, KMALU PA SVA SPET ZADIHALI IN SE O TEM POGOVARJALI. LE KDO JE BIL TAM? MOGOČE KATERA OD DRUGIH PUNC?... TODA TEGA NISVA RAVNO VERJELI........ HOTELI SVA DOMOV, TODA NISVA NAŠLI VEČ POTI NAZAJ..... IN TUDI BFF-JINA SVETILKA JE SKORAJDA NEHALA GORETI. POSTALI SVA OBUPANI..... LE KAJ NAJ NAREDIVE?????
______________________________
Vsaj nekaj nextov pa nextam..
16. avgust 2015
2.del NISVA VEDELI, KAJ NAJ NAREDIVE. POPOLNOMA NIČ VEČ NISVA VIDELE. NAJU PA JE BILO NA SMRT STRAH ŠE TEGA: KDO JE HODIL ZA NAMA? BFF SEM TOLAŽILA, DA JE BILA GOTOVO KATERA OD PUNC, A V TO NISEM BILA PREPRIČANA NITI JAZ. KATERA PA BI ŠLA V TEMI ZA NAMA?? SVETILKA JE POPOLNOMA POGORELA, VIDELI PA NISVA NIČESAR VEČ, PA TUDI POTI NAZAJ NISVA NAŠLI. POSTALI SVA OBUPANI, A NE ŠE DOVOLJ, SAJ SVA SPET ZASLIŠALI KORAKE- KI SO SE NAMA PRIBLIŽEVALI... AMPAK TOKRAT SO BILI KORAKI HITRI,KOT DA BI NEKDO TEKEL K NAMA. POSTALI SVA ZELO PANIČNI, ZATO SVA ŠE MEDVE ZAČELI TEČI, AMPAK STRAN. TOKRAT SO KORAKI PONEHALI, KO SVA PRETEKLI GOTOVO ŽE POL POKOPALIŠČA, AMPAK BILO JE TAKO VELIKO, DA NISI NAŠEL V TEMI BREZ SVETILKE- IZHODA. BFF JE ŠLO ŽE NA JOK. JAZ SEM POSKUŠALA OSTATI ZBRANA, A NISEM BILA. KOMAJ VIDNO SVA KMALU UGOTOVILE, DA SVA SE VSEDLI NASPROTI GROBA NEKE OSEBE. GROB JE BIL DOKAJ VELIK, KOT DA BI VANJ ZAKOPALI KAKŠNEGA VELIKANA. SPET. ZASLIŠALI SVA GROZLJIVE ZVOKE- TI PA SO PRIHAJALI IZ GROBA....
16. avgust 2015
next pa nadaljujem
16. avgust 2015
next
16. avgust 2015
3.
MISLILI SVA, DA NAJU BO KAP. ZVOK IZ GROBA JE POSTAJAL VSE BOLJ GLASEN IN STRAŠLJIV IN KMALU SE JE TA ZVOK SPREMINJAL V ZELO GROZLJIV GLAS. TAKRAT SVA VIDELI, DA SE JE NEKAJ DVIGOVALO Z GROBA. KMALU JE BIL TA GLAS TAKO GLASEN, DA SEM MISLILA, DA JE TIK ZA MOJIM HRBTOM. OBE SVA ZAKRIČALI IN HOTELI SVA ZBEŽATI STRAN. JAZ SEM ŽE BEŽALA, TEDAJ SEM PA VIDELA, DA BFF NI ZA MANO. ŠLO MI JE NA JOK. LE KAKO JE LAHKO NENADOMA KAR IZGINILA? KJE SPLOH JE?! NISEM PRAV VEDELA, KAJ NAJ NAREDIM, ŠE MANJ PA, KJE JE BFF. KO SEM SE OZRLA NAZAJ, JE NI BILO NIKJER. KOT DA BI NENADOMA SPLAHNELA. SKORAJDA SEM OMEDLELA. TEKLA SEM DALJE IN SE NISEM VEČ OZRLA NAZAJ. ŽELELA SEM VEN S TEGA POKOPALIŠČA K PRIJATELJICAM DOMOV, DA BI JIM VSE POVEDALA. A ENOSTAVNO NISEM NAŠLA IZHODA. SPLOH NISEM VEDELA, KAJ NAJ NAREDIM, KO JE NENADOMA ...
16. avgust 2015
4.
SO SE ODPRLA NEKA GROMOZANSKA VRATA, KI SO PRIPADALI HIŠI, KI JE BILA ZA MANO. ZELO SEM SE PRESTRAŠILA IN SE SPRAŠEVALA, KAKO SE LAHKO VRATA ODPREJO KAR SAMA OD SEBE? NISEM VEDELA, ALI NAJ GREM NOTER ALI NE... ZASLIŠALA SEM NEKE GLASOVE, KI SO BILE NEKAKO PODOBNE TEMU: >>PRIDI NOTER...<<. ZVOKI SO ME PRIVABLJALI IN SPLOH SE NISEM MOGLA VEČ NADZOROVATI. NE DA BI RAZMIŠLJALA, SEM ŠLA NOTER. TODA KO SO SE VRATA ZAPRLA, SEM SE TAKOJ ZDRAMILA IN SEM SE ZAČELA SPRAŠEVATI: >>KAJ SPLOH POČNEM TUKAJ?<<
HOTELA SEM ODPRETI VRATA, A SO OSTALE KOT PRILEPLJENE. SPLOH JIH NISEM MOGLA ODPRETI, PA ČE SEM SE ŠE TAKO TRUDILA. VSE V STAVBI JE BILO TEMNO, VIDELA PA NISEM SKORAJDA NIČESAR. NISEM IMELA NE BFF, NE SVETILKE... KAJ NAJ NAREDIM?? ITI NISEM MOGLA NIKAMOR. NA ZAČETKU SPLOH NISEM VERJELA V TO... TAKOJ SEM DOJELA, DA SO TO GOTOVO DUHOVI. GOTOVO SO ME ZAPRLI V STAVBO, KJER BO NAJVERJETNEJE UMRLA... IN NIKOLI VEČ NE BOM PRIŠLA VEN. SKORAJ SEM ŽE OBUPALA NAD SABO, KO SEM ZASLIŠALA KORAKE. TOKRAT SO BILI TUKAJ! NISEM VEDELA KDO ALI KAJ JE TO, KO SEM ZAGLEDALA...
***********************************
NEXT? (Usaj 1 next pa takoj nadaljujem!)
16. avgust 2015
Angel Dreamer ♔ ti gledaš vampirske dnevnike in orginalne
17. avgust 2015
next
17. avgust 2015
.KO SEM ZAGLEDALA BFF!! KAKO SE JE LAHKO ZNAŠLA TUKAJ?! OBJELI SMA SE IN TAKOJ SMA SE POGOVARJALI O TEM, KAJ SE JE KATERI ZGODILO. NENADOMA PA ... POK! MOČNO SMA SE PRESTRAŠILI IN SE OZIRALI NAOKOLI, NIKJER NI BILO VIDETI NIČESAR.
''KAJ JE TO BILO?'' SEM VPRAŠALA PRESTRAŠENO.
BFF PA JE SAMO ZMIGNILA Z RAMENI.
ZVOK PA JE BIL NA LAS PODOBEN POKANJU PETARD, AMPAK LE KDO BI V TEJ HIŠI 'PRAZNOVAL' Z PETARDAMI?!
'POK' JE PRIHAJAL OD VRHA NEKIH STOPNIC, BILE TAKO VISOKO, DA BI TISTI, KI BI HOTEL GOR, POTREBOVAL LESTEV. HOTELI SMA VEN IN OBE SMA POSKUŠALI ODPRETI TEŽKA VRATA, A ZAMAN. PREMAKNILA SE NISO NITI ZA MILIMETER. BFF MI JE REKLA:
''GOTOVO BOVA TUKAJ UMRLI!''
''AMPAK MORA ŠE OBSTAJATI KAKŠEN IZHOD! UPAM, DA NISO TA VRATA EDINA!''
NISMA VEDELI, KAM NAJ GREMA. VRAT ODPRETI NISMA MOGLE, ZA ONE STOPNICE BI POTREBOVALI LESTEV, ČE BI HOTELI GOR(KOT NA PODSTREŠJU). BILA SO ŠE DVOJNA VRATA, ZRAVEN TEH NENAVADNIH STOPNIC, KI PA NISO BILA IZHOD, AMPAK SO VODILA NEKAM DRUGAM. AMPAK-TO JE BILO EDINO VPRAŠANJE- SKOZI KATERA VRATA PA BI NAJ ŠLE?!
************************************************************
17. avgust 2015
NISMA SE MOGLI ODLOČITI, SKOZI KATERA VRATA BI ŠLE, KO SE JE BFF DOMISLILA:
''NAJBOLJŠE ŠE JE, DA GREMA NAJPREJ KAR SKOZI PRVA.''
NISMA SE VEČ OBOTAVLJALE. HOTELI SMA ODPRETI PRVA VRATA, A ŠE KOMAJ SEM PRISLONILA ROKO NA KLJUKO, JE NEKAJ GROZOVITO ZAKRIČALO. PA ZVOK NI BIL PREVEČ PODOBEN ČLOVEŠKEMU VPITJU! OBE SMA SE ZGROZILE IN TAKOJ SEM SPUSTILA KLJUKO.
''KAJ JE TO BILO?'' SE JE ZGROZILA BFF.
POTEM PA SEM POMISLILA- KAJ PA, ČE SO BILI DUHOVI? ČLOVEK PRAV GOTOVO NI BIL! TO SEM JI TUDI POVEDALA, A MI JE REKLA SAMO: ''BOMO VIDELI, AMPAK JAZ NE VERJAMEM. SAJ DUHOVI SPLOH NE OBSTAJAJO!''
ZGROŽENO SEM JO POGLEDALA.
''KAKO DA NE?! SE ŠE SPOMNIŠ NA GROB?! KDO PA SE JE DVIGAL IZ GROBA?! ČLOVEK ITAK DA NI BIL!''
SKORAJ SVA SE SPRLI SREDI VRAT, KO JE BFF REKLA: ''PRIDI, GREMA NOTER! IGNORIRAJ TE GLASOVE!''
BFF JE POLOŽILA ROKO NA KLJUKO IN SPET JE NEKAJ GROZNO ZATEGLO ZAKRIČALO. KOT DA BI NAJU HOTEL KDO OPOZORITI, NAJ NIKAR NE GREVA NOTER, SICER SE BO ZGODILO NEKAJ... GROZNEGA. AMPAK BFF SE ZA NEČLOVEŠKO VPITJE SPLOH VEČ ZMENILA NI. ODPRLA JE VRATA IN TAKRAT SEM MISLILA, DA ME BO KAP. ZAGLEDALA SEM NAMREČ ...
17. avgust 2015
NISMA SE MOGLI ODLOČITI, SKOZI KATERA VRATA BI ŠLE, KO SE JE BFF DOMISLILA:
''NAJBOLJŠE ŠE JE, DA GREMA NAJPREJ KAR SKOZI PRVA.''
NISMA SE VEČ OBOTAVLJALE. HOTELI SMA ODPRETI PRVA VRATA, A ŠE KOMAJ SEM PRISLONILA ROKO NA KLJUKO, JE NEKAJ GROZOVITO ZAKRIČALO. PA ZVOK NI BIL PREVEČ PODOBEN ČLOVEŠKEMU VPITJU! OBE SMA SE ZGROZILE IN TAKOJ SEM SPUSTILA KLJUKO.
''KAJ JE TO BILO?'' SE JE ZGROZILA BFF.
POTEM PA SEM POMISLILA- KAJ PA, ČE SO BILI DUHOVI? ČLOVEK PRAV GOTOVO NI BIL! TO SEM JI TUDI POVEDALA, A MI JE REKLA SAMO: ''BOMO VIDELI, AMPAK JAZ NE VERJAMEM. SAJ DUHOVI SPLOH NE OBSTAJAJO!''
ZGROŽENO SEM JO POGLEDALA.
''KAKO DA NE?! SE ŠE SPOMNIŠ NA GROB?! KDO PA SE JE DVIGAL IZ GROBA?! ČLOVEK ITAK DA NI BIL!''
SKORAJ SVA SE SPRLI SREDI VRAT, KO JE BFF REKLA: ''PRIDI, GREMA NOTER! IGNORIRAJ TE GLASOVE!''
BFF JE POLOŽILA ROKO NA KLJUKO IN SPET JE NEKAJ GROZNO ZATEGLO ZAKRIČALO. KOT DA BI NAJU HOTEL KDO OPOZORITI, NAJ NIKAR NE GREVA NOTER, SICER SE BO ZGODILO NEKAJ... GROZNEGA. AMPAK BFF SE ZA NEČLOVEŠKO VPITJE SPLOH VEČ ZMENILA NI. ODPRLA JE VRATA IN TAKRAT SEM MISLILA, DA ME BO KAP. ZAGLEDALA SEM NAMREČ ...
17. avgust 2015
se opravičujem za to napako
17. avgust 2015
potrebujem 5 nextov pa nadaljujem
19. avgust 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg