Forum
Kot za vsako najstnico, ki je začela hoditi v srednjo šolo je tudi za mene nekaj pomenila. Čudim se kaj so odrasli videli v njej, ker jih skoz samo poslušam kok so se imeli fajn, vendar za mene ima tale izkušnja bolj grenak okus. Kot vsi devetošolci sem tudi jaz končala razred, imela valeto, se zabavala čez počitnice in nato 1. Septembra odšla na novo šolo, v novo okolje, spoznat nove sošolce, nove profesorje, nova pravila….
15. junij 2013
u50889
u50889
To bo zgodba? Next
15. junij 2013
Ja. Resnična zgodba....
15. junij 2013
Za prvi šolski dan se spomnim samo to, kako sem bila živčna, saj nisem poznala skoraj nikogar razen mojo bivšo sošolko Nino. Vendar nekako sem se morala navadit na vse to. Od začetka seveda ni bilo nikomur lahko, vendar ko smo se čez čas malo spoznali, je postalo vse skupaj vsaj malo bolj sproščeno. Tudi vlaki so mi bili od začetka všeč. Vedno sem si želela vozit v šolo z vlakom, saj sem se le tam lahko vsaj malo zaprla vase, poslušala musko, brala knjige. Tudi če se mi je kaj narodnega naredilo, mi je bilo vseeno saj me ni nihče poznal in vedno sem srečevala druge ljudi. Vendar vedno ne gre vse kot po maslu. Že oktobra je začel moj starejši brat Robert hodit na faks in seveda je potem naneslo tudi da sem mogla sedet z njemu in se obnašat tako kot me on pozna. Velikokrat je bil z njemu še kakšen prijatelj s faksa, včasih tudi kakšen privlačen, vendar že ko sem jih samo gledala mi je Robert zamoril, da naj odrastem, pridem k sebi in se naj neham obnašat kot 3-letna punčka.
15. junij 2013
u139441
u139441
Neeexti
16. junij 2013
u50889
u50889
Next!
16. junij 2013
u120926
u120926
Next
16. junij 2013
Lahko priznam da me je bilo včasih sram, če me je slučajno kateri od njegovih prijateljev zalotil da ga gledam. Vendar čez čas sem se naučila kako gledati na skrivaj tako da niti Robert ni vidu niti prijatelj. Nekega jutra pa mi je Robert predstavil sošolca Simona. Na začetku se mi ni zdel nič drugačen od drugih. Pa vendar sem imela slab občutek ob njem. Med potjo smo se malo hecali, vendar sem kmalu uvidela da jaz nekako ne spadam med njima. Pot je minila kot bi mignil s prstom in prispeli smo do postaje na kateri sem mogla izstopit. Ponavadi sedim dokler se vlak ne ustavi, ampak sedaj sem vstala in se napotila prosti vratom. Imela sem smolo in ravno ko se je vlak ustavil sem nekako skoraj priletela v naročje Simona, vendar sem se za las ujela na svoje roke in hitro odšla proti vratom. Tako živčno še nisem hodila proti šoli in ves čas mi je šel po glavi samo ta incident. Če verjamete ali ne, bilo je kot v filmu!!
16. junij 2013
u50889
u50889
NEXT!
16. junij 2013
u139441
u139441
Neeeeeexti
16. junij 2013
u140056
u140056
next
19. junij 2013
Minilo je nekaj dni ko sem Simona ponovno srečala na vlaku. Že prej sem ga, ampak sem si mislila da ga je brez smisla pozdravljat saj se me ne bi spomnil. Ta dan pa je šel mimo mene tako, da je tudi on videl mene, me začuda pozdravil vendar se ni usedel k meni vendar je odšel naprej proti drugimi sedežem. Takrat se sploh nisem obremenjevala toliko s tem in zato sem se malo bolj posvetila glasbi, ki mi je ravno takrat igrala v slušalkah. Vendar zgodilo se je nekaj presenetljivega. Simon se je vrnil nazaj do mene in me vprašal ali lahko prisede. Jaz sem seveda brez pomisleka rekla da lahko. Nato pa me počasi začel napadati z vprašanji kako sem preživela dan, kam hodim v šolo, kok sem stara, kaj rada počnem… Zdi se mi kot da ne bi mogel izbrati slabšega dneva. Imela sem slab dan v šoli, bila sem izmučena od vseh skrbi, preprosto izbral je napačen čas. Celo pot je nekaj govoril, me spraševal, jaz pa sem samo kimala, mu odgovarjala na vprašanja in vsake toliko časa ga kaj vprašala, čeprav me odgovor sploh ni zanimal. Ko sem se ga končno znebila me je na postajo prišel iskat Robert. Malo sem mu omenila kaj se je zgodilo na vlaku in on mi z resnim glasom reče. »Raje vidim da si z njemu, kakor s kakšnim čefurjem! Vendar bi lahko našla kakšnega boljšega!« Sama pri sebi sem si mislila kaj mu ni jasno. Jaz ne bom bila nikoli z njemu. Preprosto ga ne prenesem in niti privlačen ni!
19. junij 2013
u139441
u139441
Neeeeexti
19. junij 2013
u50889
u50889
NEEEEEEEEEEEEEXT!!!
23. junij 2013
A kot pravi pregovor, ki ga verjetno vsi poznamo »Nikoli ne reci nikoli!« Na mojo žalost sem tega fanta videla vedno več in več. Tudi pogovarjala sva se več. In čez kakšen teden me je že znal nasmejati do srca. Postala sva dobra prijatelja. Kmalu sva si že začela pisati po internetu. Od začetka je bil za pogovor kril Robert, vendar bolj ko je mineval čas, bolj sem opažala da stvar ni več tako preprosta kot se je zdela od začetka in začeli so se prvi metuljčki v trebuhu. Še preden sem se sploh zavedla sem že bila zaljubljena v njega. Ker se je njemu začel obdobje izpitov je nehal hodit na vlak. Ostal nama je samo še internet. Veeeliiikkoooo sva se pogovarjala. Čakala sem in čakala kdaj bo naredil prvi korak.
27. junij 2013
u120926
u120926
Next
27. junij 2013
u50889
u50889
NEEEEEEEEEEEEXT!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
27. junij 2013
Najprej sem se že ustrašila da ne bo nič iz tega, vendar me je od Robija punca Anita, moja najboljša prijateljica, pomirila in mi vse lepo razložila kako grejo te stvari. Nekdo mi je moral saj še nikoli nisem počela česa podobnega. Skupaj sva brali sporočila ki mi jih pošiljal in nato mi je še pomagala odgovoriti nanje tako, da sva malo napeljevali da mi je všeč. Ona se je na te stvari zelo spoznala in bila mi je v veliko pomoč. Ni preteklo veliko časa ko sva si s Simonom že izmenjala telefonske številke. Vedno ko mi je napisal kakšen SMS mi je srce začelo močneje biti. Znal je uporabiti pravo besedo v pravem trenutku. Lahko rečem da sem bila zaljubljena do ušes. In če mi slučajno ni nekaj časa pisal, sem bila vsa živčna in jezna zakaj mi ne odpiše!
27. junij 2013
u50889
u50889
NEEEEEEEEEEEEEXT!!! Poskusi daljše!!!
27. junij 2013
next
28. junij 2013
next
28. junij 2013
u139441
u139441
Neeeeeeeexti
29. junij 2013
Nekega dne pa se je odločil da bo naredil prvi korak. Povabil me je v kino. Seveda sem njegovo povabilo takoj sprejela. Dolgo je trajalo da sva našla pravi dan, da bi lahko šla. Prišel je petek 27.1.2012 ko sem prvič šla sama ven s fantom. Še nikdar v življenju nisem bila tako živčna kot takrat ko sem čakala da me pride iskat. Imela sem toliko metuljčkov v trebuhu. Ko me je brat zvečer poklical in mi povedal da je prispel mi je srce počilo od sreče. Kar se da hitro sem se obula in stekla do njega. Tako rada bi ga objela pa nisem mogla ker je bila polovica moje družine zraven in bi verjetno bilo obema malo nerodno. Hitro sem se poslovila od domačih, se usedla v avto in se odpeljala v Ljubljano. Med potjo sva se veliko pogovarjala, se smejala, bili pa so trenutki ko noben od naju ni vedel kaj bi povedal zato je bila mučna tišina. Ko sva prišla v Kolosej sva ugotovila da imava še nekaj časa zato sva se usedla nekam bolj na samo in se še malo bolj spoznavala. Po resnici povedano, od začetka sem bila vesela ker je skoz nekaj govoril , saj jaz nisem imela pojma kaj naj mu rečem. Vendar ko sem se čez čas sprostila sem opazila da me je ta njegov govor malo moti. Preveč je razlagal, fantaziral. Hvala bogu je tistih 15 min hitro minilo in sva lahko odšla gledat film Misija nemogoče. Cel film sva se objemala se stiskala, čakala pa sem tudi na najin prvi poljub. Vendar mi ga ni, in ni hotel dati. Verjetno je bilo krivo to ker je on bolj spremljav film kot pa jaz. Polovica filma sploh nisem gledala. Ko je bilo konec mi je začel razlagati da je imel ta film veliko pomanjkljivosti in ko mi je začel razlagati kakšne ga nisem in nisem mogla ustaviti. Ko me je peljal domov mi je še kar že malo na živce. Komaj sem čakala da greva vsak svojo pot in bo tega konec. Vendar sem naredila nekaj kar nisem verjela da sem sploh zmožna narediti. Ko je ustavil avto pred našo hišo in odložil roke na noge sem mislila da me bo takrat poljubil, vendar je samo rekel da se je imel zelo lepo in da si želi da bi to še kdaj ponovila. Jaz sem se mu le nasmehnila in mu povedala da je bilo tudi meni lepo…. Čeprav mi ni bilo jasno zakaj mu nisem že takrat povedala resnice in mu povedati da nočem imeti nič z njemu. Na hitro sva se poslovila in že ko sem odpirala vrata pa me je nekaj prešinilo in sem se na hitro obrnila k njemu ga na hitro poljubila na ustnice in hitro odšla v hišo. Ko sem prišla v sobo nisem vedela kaj naj si mislim. Po eni strani sem bila vesela da sem to naredila, po drugi strani pa sem vedela da sem naredila veliko napako in da se to ne bo končalo dobro. Ko sem hotela zaspati sem ves čas razmišljala samo o tem kaj sem naredila in po licu so mi začele teči solze. Naslednji dan mi je napisal SMS da mu je bilo včeraj res lepo , sploh pa konec. Sama pri sebi sem mislila, kaj bi dala, da bi tudi jaz ti lahko tako rekla. Ker mu nisem bila zmožna povedati resnice, sem mu odgovorila da je bilo tudi meni super.
06. julij 2013
u139441
u139441
Neeeeeeeeexti
06. julij 2013
Kdor koli je bral se mu zahvaljujem... Ampak zaradi nesoglasja bivšega fanta sporočam da te zgodbice ne smem nadaljevat in končat! Se opravičujem....
09. julij 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg