Forum
Živjo začela sem z novim ff. Enega sem že pisala o one direction ampak sem obupala tukaj pa je malo drugače.
Tak ff še nisem zasledila na igrah, tako da bom verjetno prva. Upam, da vam bo všeč. Trudim se po najboljših močeh.
V ff bodo nastopali člani skupine Il volo. Če še nisi slišal/a za njih - lansko leto so na eurosongu zastopali Italijo. Ugavnem so italijanski trio. Člani so Ignazio Boscheto, Piero Barone in Gianluca Ginoble. Njihova zvrst pa je mešanica opere in pop glasbe.
To so oni






No pa začnimo s prvim delom. Udobno se namestite in uživajte ob branju.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
SEDANJOST
»Mami, mami. Kako sta se z očetom spoznala?« me je vprašala hčerka. Jaz sem se nasmehnila in ji rekla: »Veš to je pa dolga zgodba. Je boleča in lepa ob enem. Si jo res želiš slišati?« Ona pa takoj reče: »Ja mami v vsakem primeru.« In tako začnem z to dolgo zgodbo….
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
PRETEKLOST
Sedela sem v parku. Ne morem verjeti. Kako mi je lahko to storil. Glavo sem si zakopala v roke in po licu so mi polzele solze. Kar naenkrat se usede moški zraven mene in reče: »Naporen dan?« Jaz samo pokimam. Nisem si nič upala reči, ker bi me glas izdal, da jokam. Moški zraven mene spet vpraša: »A si redkobesedna?« Tokrat sem bila tiho. Ni mi bilo do pogovora. Hotela sem biti sama zato sem vstala in hotela iti dalje, vendar sem na roki začutila tujo roko, ki me je ustavila. Tokrat sem rekla: »Spusti me.« Ta oseba me je takoj obrnila. Pogledala me je v oči in videla je, da se jokam. Vprašal me je: »Kaj je narobe?« Nič nisem odgovorila samo jokala sem. Objel me je, nisem se upirala, ker sem v tem trenutku potrebovala objem. Čeprav to osebo nisem poznala sem jo objela nazaj. Potem me je spet vprašal: »A sedaj mi boš povedala kaj je narobe?« jaz sem pokimala. Ne vem imela sem občutek, da mu lahko zaupam. Usedla sva se nazaj na klop in začela sem: »No pred enim tednom sva z fantom imela 11 mescev odkar sva skupaj in hotela sem ga presenetiti, tako da sem odšla k njemu domov. In ko sem prišla domov je bil z neko punco v postelji in to ravno z eno punco iz naše šole z katero se ravno ne razumemo. Ne vem kako mi je lahko to naredil.« zlomila sem se. Nisem mogla nadaljevati, preveč me je bolelo. On me je prijateljsko objel in rekel: »Joj oprosti nisem se predstavil sem Ignazio Boschetto. Kdo si pa ti?« Pogledam ga in mu podam roko ter rečem: »Laura Miller.« On mi prime roko in jo poljubi. Rahlo se nasmehnem in sklepam, da je to opazil. Rekel je: »No Laura, če ti je to naredil, te res ni vreden. Pusti ga. Pojdi naprej. Če te bo rotil, da se vrni k njemu mu ne naredi tega veselja, da bi bila spet njegova punca. Verjemi, če te enkrat prevara te bo še velikokrat.« Bila sem mu hvaležna za te besede. Zahvalim se mu. On se mi prijetno nasmeje. Potem sem vstala, da bi odšla, ko mi reče: »A bi šla na kavo?« Jaz malo pomislim, čas imam še, pa še prav prijala bi mi sedaj kava. Odšla sva do bližnje kavarne, kjer sva si naročila kavo. Malo sva se še pogovarjala. Povedal mi je, da je tukaj samo na kratkem dopustu.
LAURA: »In kako ti je tukaj pri nas?«
IGNAZIO: »Pa super,pokrajina je res lepa, ljudje so tukaj zelo prijazni pa še eno super osebo sem spoznal.«
LAURA: »A res? Katero osebo pa, če smem vprašat?«
IGNAZIO: (nasmehne se mi) »A si malo ljubosumna?«
LAURA: »Ne nisem samo vprašam.«
IGNAZIO: »Tebe sem imel v mislih.«
LAURA: (sedaj se pa jaz nasmehnem) »Aja mene si mislil.«
IGNAZIO: »Seveda sem mislil tebe. Res, da te poznam šele 1 uro ampak se mi zdi, kot da te poznam že celo življenje.«
LAURA: »Hvala ti za te besede. Joj koliko je že ura, moram oditi.«
Ko sem se vstala, se je on tudi. Rekel mi je: »A že a te lahko pospremim?« Odgovorim mu: »Ne ni potrebe. Hvala ti za vse.« Stopila sem do njega in ga objela. To je bil tudi verjetno najin zadnji objem sem si mislila pri sebi. Odšla sem do šanka, ker sem hotela poračunati. Ignazio je stopil za mano in rekel: »Veš, da se ne spodobni, da ženska plača.« Obrnem se in rečem: »Hotela sem se ti plačati, ker si ti meni pomagal.« On se mi nasmehne in odvrne: »Ampak ti vseeno ne dovolim, da ti plačaš.« Nisem se hotela prepirati zato sem mu dovolila, da plača. Hvaležno sem ga pogledala, se še enkrat poslovila in odšla skozi vrata kavarne. Odšla sem proti domu. Do doma imam, če grem peš 20 minut ampak me to ni oviralo. Hotela sem se mal nadihati zraka in vse malo premisliti. Res ne vem kako me je prevaral. Pa toliko mi je pomenil, kaj bodo rekli doma, ker so ga res imeli zelo radi. Solze so mi prišle v oči. Ne Laura ne boš se jokala zaradi njega, ni te vreden. Poslušala bom Ignazijev nasvet. Če me bo hotel nazaj, to ne bom dovolila. Nočem, da me še enkrat prevara. Kaj kmalu sem iz pločnika zavila na dvorišče. Odšla sem v hišo. V kuhinji sta bila starša. Odšla sem do njiju. Mati je rekla: »Kar usedi se Laura. Kosilo bo takoj na mizi.« Odvrnem ji: »Hvala mami, ampak nisem lačna.« Mati me zaskrbljeno pogleda in reče: »A se dobro počutiš.« Rečem ji: »Luka me je prevaral in sem ga pustila.« Na jok mi je šlo. Mati je takoj šla do mene in me tesno objela in rekla: »Je že v redu. Boš videla, da bo naslednji fant boljši od njega in mogoče bo celo tisti pravi.« Hvaležno sem jo pogledala. Odšla sem v sobo. Vzela sem prenosnik in si predvajalo glasbo. Odprla sem stran You tube in napisala Demi Lovato – Give my heart a brake. Kmalu je v sobo prišla mati s čajem. Rekla je: »Izvoli ljubica tukaj imaš tvoj najljubši kamilični čaj.« Hvaležno sem jo pogledala in popila požirček. Res obožujem kamilični čaj prav pomirja me. Mati je odšla iz sobe jaz pa sem pila čaj in zraven poslušala glasbo. Ko sem poslušala naslednjo pesem od Demi Skyscraper sem se samo začela jokat. Nisem si mola pomagat. Nikakor nisem mola nehat jokat. Čez čas sem se pomirila. Čaj sem že spila. Pogledala sem na uro in videla, da je kazala 19.15. Odšla sem se stuširat. Ko sem prišla nazaj v sobo sem šla gledat nek film. Ko ga je bilo konec sem ugasnila računalnik in šla spat. Po mojem sem v minuti zaspala.

Upam, da vam je bil prvi del ušeč. Vesela bi bila tudi, če bi kaj oglaševali naokoli. In hvala vam, da berete.

Vam je bil prvi del všeč?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

30. april 2016
Next
30. april 2016
Next prvič sm slišala za njih...ampak ok...ker so ITALJANI <3 nej jim bo...
30. april 2016
tele so mi pa znani fajn, da obstaja ff o njih.

Next

p.s. vabljena k branju mojih zgodbic
01. maj 2016
Helou kako smo kaj??? Tukaj imate drugi del uživajte in res sem vesela, da berete mojo zgodbico, rada vas mam
Naslednje jutro sem se nepričakovano počutila zelo dobro. Hitro sem se oblekla, naličila, v torbico dala zvezke in odšla v kuhinjo, kjer sem si naredila zajtrk. Počasi sem odšla proti šoli. V garderobi sem se preobula in čevlje dala v omarico, prav tako jakno. Odšla sem proti učilnici. Tam me je že čakala sošolka in moja najboljša prijateljica Lana. Takoj mi je pritekla v objem in rekla: »Sem slišala, da te je Luka prevaral, a je to res?« Žalostno ji odgovorim: »Na žalost je.« Spodbudno mi reče: »Ne skrbi, ga boš že prebolela. Boš videla drugi bo bil pa pravi.« Jaz jo samo objamem. Res ne vem kaj bi brez nje. Vedno mi stoji ob strani in to tudi zelo cenim. Res jo imam rada. In kaj kmalu je prišla profesorica in odšli smo v učilnico. Med poukom nisem bila ravno prisotna.
Po pouku smo z Lano odšle v bližnjo kavarno na kavo. V tej kavarni sem včeraj bila s tistim neznancem, kako mu je že bilo ime? Neki na I je bilo. Ne morem se spomniti. »Zemlja kliče Lauro.«: je rekla Lana. Šele takrat sem se zavedla, da sem bila s mislimi čisto drugod. Kmalu je prišel natakar in naju vprašal, kaj bomo. Obe sva si naročili kavo. Malo sva se pogovarjali, obrekovali ampak pustimo to. Kar naenkrat je nek moški mizo stran rekel: »A me ne boš pozdravila?« Čisto nič mi ni bilo jasno. Pogledala sem kdo je in šele takrat opazila, da je to ta moški, ki sem ga včeraj srečala.
IGNAZIO: »Saj nimata nič proti, če prisedem?«
LAURA: »Je že v redu.«
LANA: »Laura, kdo je to?«
LAURA: »Aja saj res. Lana to je Ignazio, Ignazio to je moja najboljša prijateljica Lana.«
IGNAZIO: »Me veseli Lana.«
LAURA: »Kaj pa delaš tukaj?«
IGNAZIO: »Na dopustu sem a si pozabila.«
LAURA: »Ne nisem, ampak nisem pričakovala, da te bom še kdaj srečala.«
IGNAZIO: »Je že v redu, te čisto razumem. In kako je bilo v šoli?«
LANA: »Pa super, samo Laura ni bila ravno prisotna se mi zdi.«
LAURA: »Ja to je res ampak pustimo to.«
Malo smo še kramljali se spoznavali in potem smo se poslovili in odšli. Tokrat sem jaz plačala. Nisem pustila, da bi spet Ignazio plačal.
Ko sem prišla domov sem odšla na facebook in tam opazila, da sem dobila novo prošnjo za prijateljstvo. Pogledala sem kdo je in videla sem, da je pisalo Ignazio Boschetto. Nasmehnila sem se in pritisnila gumb potrdi.
Naslednje dni sem se z Ignazijem redno sestajala v kavarni. Postajala sva res dobra prijatelja. Res ne morem verjeti, da sva iz neznanca postala prijatelja. Dnevi so se premikali v tedne in on je bil še kar tukaj. Malo čudno se mi je zdelo, da še ni odšel doma, ker vendarle kdo pa bi ostal v neki državi na dopustu nekaj tednov. No naslednjič, ko sva se srečala sem ga to tudi vprašala in mi odgovoril
IGNAZIO: »Ja res je. Nameraval sem se že zdavnaj vrniti dokler nisem spoznal tebe. Nikakor te ne morem pustiti ampak to sem ti tudi mislil povedati. Jutri se vračam nazaj v Italijo. Tega še ne veš ampak sem član glasbene skupine Il volo.«
LAURA: »Kaj, pevec si? A moraš oditi pogrešala te bom.«
IGNAZIO: »A to je to, se ne boš nič razjezila. Nisem pričakoval takšnega odziva.«
LAURA: »A si mislil, da se bom tukaj nate jezila ali kaj?«
IGNAZIO: »V bistvu ja. V glavnem moram iti domov, ker se bomo s našo skupino potegovali za nastop na Eurosongu.«
LAURA: »Pri nam se temu reče Ema. Pol ste pa uspešna skupina. Oprosti ampak nikoli še nisem slišala za Il volo.«
IGNAZIO: »Je že v redu. Navajen sem tega.«
LAURA: »A boste to peli v svojem jeziku?«
IGNAZIO: »Seveda peli bomo v svojem jeziku. Peli bomo pesem Grande amore.«
LAURA: »Okej, ne razumem ravno italijanščine ampak to zagotovo pomeni velika ljubezen?«
IGNAZIO: »Tako je. Vidiš nekaj pa znaš v našem jeziku.«
LAURA: »Seveda. In kdo sta še dva člana skupine?«
IGNAZIO: »Piero Barone in Gianluca Ginoble.«
LAURA: »Kakšno zvrst pa pojete?«
IGNAZIO: »V bistvu je nekakšen miks opere in pop glasbe.«
LAURA: »A te smem še nekaj vprašat?«
IGNAZIO: »Seveda, kar vprašaj.«
LAURA: »Zakaj mi nisi takoj povedal, da si pevec in član skupine Il volo?«
IGNAZIO: »Ker po navadi so se punce družile z mano samo zaradi tega ker sem bil slaven in ne zaradi moje osebnosti. Ampak ti nisi taka to ti vidim v očeh. Res si prijetna punca in ni mi žal, da sem se takrat usedel na klopco, kjer si ti sedela.«
LAURA: »Aha, v bistvu te razumem jaz bi isto storila na tvojem mestu. No jaz bom sedaj počasi odšla.«
IGNAZIO: »Seveda ja ampak tokrat bi te rad pospremil.«
LAURA: »V redu naj ti bo.«
Plačala sva kavo in se počasi odpravila do avta. Najprej je meni odprl vrata in počakal, da sem se usedla in zaprl vrata za mano. Šele sedaj vidim, da drži to kar pravijo za Italijane, da so kavalirji. Potem je še on prišel v avto. Počasi sva se odpravila. Govorila sem mu kam more zaviti. Ko je zapeljal na dvorišče sem rekla: »No to je to.« On je odgovoril: »Lep dom imate.« Potem je odprl vrata in odšel na drugo stran, kjer je še meni odprl vrata. Podal mi je roko, da sem se lažje vstala. Potem sem a pogledala v oči in rekla: »Hvala ti za prevoz.« On mi je prijazno odgovoril: »Je že v redu.« In takrat se je sklonil in me poljubil. Potem me je še objel in mi zašepetal na uho: »Adijo do naslednjič.« Nasmehnem se mu in se umaknem, da je lahko odpeljal. Potem sem mu še pomahala in odšla v hišo šele takrat sem se zavedela, kaj se je zgodilo. Poljubil me je. V redu je Laura, dihaj, dihaj.
Še isti večer sem šla pogledat na internet kdo je ta skupina Il volo. Vidim, da so vsi trije postavni fantje. Prvi fant z očali je Piero, drugi šarmanten fant je Gianluca in tretji je pa Ignazio. Potem sem šla še na You tube in tam napisala Il volo. Kliknila sem na povezavo. Naslov pesmi je bilo We are love. Res so dobro peli. Šele sedaj sem razumela ta »miks« med opero in pop glasbo.

Mnenje?
02. maj 2016
Next
02. maj 2016
Next ful je dober
06. maj 2016
Next
06. maj 2016
Helou tuki mate novi Next....uživite

Dneve in dneve nisem nič slišala o njem. Prav pogrešala sem ga. Pogrešala sem
njegove pogovore, njegov glas. Postala sem kar malo zagrenjena. Nekaj dni kasneje
sem odhaja iz šole in takrat sem zagledala njega kako se naslanja na avto. Takrat se
mi je na usta prikradel nasmešek in stekla sem do njega v objem. »Pogrešala sem te«: sem mu rekla. On mi je odgovoril: »Tudi jaz sem tebe.« Potem sva se usedla v
avto in odpeljala. Prišla sva do restavracije in se odpravila noter na kosilo.
LAURA: »Povej mi kako vam je šlo? Ste zmagali?«
IGNAZIO: »Bilo je odlično in zmagali smo, odšli bomo na Eurosong.«
LAURA: »Reeees, pa to je super. Čestitke.«
IGNAZIO: »Hvala ti. Zate imam še eno presenečenje. Hotel sem, da spoznaš Piera in Gianluco.«
Takrat prideta dva fanta do mize. Res sem bila presenečena. Tega nisem pričakovala.
IGNAZIO: »Laura to sta Piero in Gianluca. Piero, Gianluca to je Laura.«
LAURA: »Me veseli fanta.«
GIANLUCA: »A ti si ta Laura. Ignazio je veliko govoril o tebi.«
PIERO: »Tako je, vsaka druga beseda je bila Laura.«
IGNAZIO: (zardel je) »V redu bo fanta, lahko se usedeta.«
Tako smo sedeli, si naročili kosilo, se spoznavali. Piero in Gianluca sta res v redu
osebi, kot Ignazio. Res ne morem verjeti, da sem jih spoznala.
Potem so me povabili v hotelsko sobo in sem šla z njimi. Tam smo se še malo
pogovarjali. Potem sta se Piero in Gianluca poslovila. Ignazio me je vprašal, če bi
šla na sprehod in jaz sem bila za. Odšla sva v bližnji park. Ko sva se tam sprehajala
in pogovarjala mi je deloval nekoliko živčen. Nekam se je zagledal. Rekel mi je:
»Takoj bom nazaj.« Jaz sem samo pokimala. On je nekam odšel. Vzela sem telefon in mati napisala sms, kje sem, s kom sem in da bom malo zamujala. Upam, da jo ni preveč skrbelo zame, ker ji nisem takoj napisala.
IGNAZIO: »Laura.«
LAURA: (obrnila sem se) »Želiš?«
IGNAZIO: (poklekne) »Mogoče je malo prezgodaj ampak te bom vseeno vprašal. A bi
bila moja punca.«
LAURA: (gledam njega in šopek, ki ga drži v roki) »Seveda.«
Takrat se nasmehne in vidno je bil olajšan. Vstane in me objame. In potem me še
dvigne in zavrti. Tam se smejiva k mala otroka. Potem me odloži in mi poda šopek rdečih vrtnic. Potem sva se prijela za roke in odšla proti hotelski sobi. Tam sva še
malo časa preživela potem pa sem se vrnila domov. Ignazio me je domov zapeljal.
Ko sem prišla domov sem staršem povedala novico.
MATI: »Pa se zavedaš, da je on slaven?«
LAURA: »Ja mami vem.«
MATI: »Saj veš kako je s slavnimi osebami. Vedno so v središču pozornosti. In
njihove oboževalke se zavedaš, da vse ne bodo vesele, da ti bodo tudi sovražna sporočila pošiljale.«
LAURA: »Ja mami vem ampak z Ignazijem se imava rada to je najbolj važno.
Sovražna sporočila, pa ne smem vzeti resno, ker je njihov namen ravno to, da me zbijejo na tla.«
MATI: »No upam, da se tega res zavedaš.«
Odšla sem v sobo. Vem ja, da ne bo marsikdo odobraval to zvezo ampak pravijo,
da ljubezen premaga vse tudi sovraštvo.
Naslednji dan sem se poslovila od fantov saj so morali oditi, ker se morajo
pripravljati
na Eurosong, pa še kar nekaj intervjujev imajo, pa koncerti.
08. maj 2016
Neeeeeeext
08. maj 2016
Next
08. maj 2016
Se opravičujem za zamudo

Danes je zadnji dan pred prvomajskimi počitnicami. Že nekaj časa nisem videla mojih fantov. Skoraj vsak dan , če se le da se pogovarjamo prek skypa. Urnik majo zelo natrpan, zato se res poredkoma slišimo. V šoli so nam profesorji govorili, da se naj med počitnicami tudi učimo, ne pa da čisto pozabimo na šolo. V glavnem nič novega niso povedali. Po šoli sem se poslovila od Lane in odšla proti domu. Doma sem torbico nesla na mizo v sobo. Odšla sem v kuhinjo in pojedla kosilo. Odšla sem v sobo in takrat je pozvonilo. Hitro sem odšla proti vratom in jih odprla in tam je stal vedno nasmejani Ignazio. Vsa srečna mu skočim v objem.
IGNAZIO: »No nekdo me je pa zelo vesel.«
LAURA: »Seveda, da sem te vesela. Že dolgo časa se nisva srečala.«
IGNAZIO: »Zate imam neko presenečenje.« in mi podal vozovnico.
LAURA: »Na Sicilijo greva?«
IGNAZIO: »Seveda. Želim, da spoznaš mojo družino predenj grem na Dunaj zastopat našo državo. Aja oditi morava pa danes.«
LAURA: »Maš pa res srečo, da imam sedaj počitnice. No pa pojdiva.«
Hitro sem odšla v sobo in spakirala kovčke. Staršem sem še povedala kam grem. Na začetku niso bilo za ampak jih je Ignazio prepričal. Na koncu sem se poslovila od njiju in odšla sva proti letališču. Ko smo bili že vkrcani, nikakor nismo dobili dovoljenja, da bi lahko odleteli. Med tem časom sem zaspala in se zbudila že potem, ko smo bili na Siciliji. Res sem imela srečo, da sem zaspala, ker se grozno bojim višine. Odšla sva po prtljago in se počasi odpravila proti njegovemu domu. Bila sem kar živčna. Ne spoznaš ti vsak dan starše Ignazia Boschetta. Pripeljala sva se na dvorišče njihove hiše. Vse je tako italijansko.
IGNAZIO: »Poglej tam je vulkan Etna.«
LAURA: »Je pa velik. Nisem si predstavljala tak vulkan.«
IGNAZIO: »Izvoli moja dama.« in mi odpre vrata ter poda roko.
LAURA: »Hvala ti dragi.« ter ga poljubim.
Prijel me je za roko in odšla sva proti vratom, tam je pozvonil in čakala sva, da je prišel nekdo odprt vrata. Vrata je odprla ženska v 40. letih. Na videz je bila zelo prijetna. »Ignazio dragi moj. To pa je verjetno Laura. Kar naprej.«: je rekla. Stopila je do mene in me objela ter me poljubila na lice. Prijela me je za roko in potegnila v notranjost hiše. Hiša je bila zelo preprosta in domača res je bila lepa. Ta ženička se mi je še predstavila: »Pozdravljena draga moja. Sem Caterina Licari. Mati Ignazia. Veliko nam je pripovedoval o tebi.« Potem se je ozrla proti skupini ljudi v dnevni sobi ter rekla: »Dragi moji družbo smo dobili.« Ignazio je takoj začel govoriti: »To je Laura moja punca. Laura to so moji sorodniki in prijatelji.« Vsi so me toplo sprejeli. Vsak posebej me je objel in poljubil na lice. Šele sedaj vidim, da so res južni ljudje bolj topli kot pa severni. Vsi smo se odpravili na vrt ter se tam usedli za mizo. Na mizi je bilo že skoraj vse postavljeno. Samo ga. Licari je še odšla po neko malenkost. Usedla sem se zraven Ignazia. Najprej smo jedli predjed. Za predjed smo imeli caponato to je kombinacija paradižnika, oliv, jajčevca in inčunov. Bila odlična, čeprav je nisem navajena. Za glavno jed smo imeli ribe, ki so značilne za Sicilijo. Za sladico pa je ga. Licari prinesla velik pladenj različnih peciv. Ignazio se je takoj stegnil in vzel neko pecivo ter rekel: »Izvoli, poskusi cannole. To je rahlo zapečeno pecivo, ki je polnjeno s kremo iz ricotte ter ovito v ocvrto testo.« Poskusila sem in res ni bilo slabo. Poskusila sem še Coseduce to je tradicionalno pecivo, polnjeno s figami. Res je bilo odlično. Na koncu smo pa še dobili skodelico kave. Nagnila sem se nazaj in pogledala moj trebuh. Bil je vidno napihnjen. Rahlo se nasmejem in rečem Ignaziu: »Jaz imam dovolj, nobenega prostora ni notri.« Ignazio je pogledal moj trebuh in se nasmehnil ter rekel: »Ja pozabil sem ti povedati, da moja mati vedno pripravi veliko hrane.« odgovorila sem mu: »Je že v redu dragi.« Videla sem, da je ga. Licari krožnike postavljala na kup ter neki odnesla. Vstala sem se, vzela drugi kup ter odšla za njo. Prišla sem v kuhinjo in krožnike odložila na pult. Ko se je obrnila je bila vidno presenečena ter se mi nasmehnila. Odšla je iz kuhinje verjetno še po druge krožnike. Jaz sem pa lepo krožnike zložila v pomivalno korito in jih začela pomivati. Kmalu sem slišala, da je nekdo prišel ampak se nisem obrnila. Glas te osebe je rekel: »A tukaj si. Bal sem se, da si se zgubila.« Bil je Ignazio. Videl je, da pomivam posodo, zato se je odločil, da mi bo pomagal. Vzel je krpo in obrisal mokre krožnike. Tako sva nadaljevala dokler, nisva končala. Med tem sva se pogovarjala. Povedala sem mu, da take hrane še nisem jedla ampak mi je bila všeč. Lepo je spoznavati novo kulturo in sprobavati novo hrano. Ko sva končala je prišla v kuhinjo ga. Licari in rekla: »Hvala ti Laura, da si mi pomagala. Ne me razumeti narobe ampak nisem pričakovala, da mi boš pomagala. Do sedaj so punce, ki jih je Ignazio pripeljal domov zmeraj samo sedele in gledale, kdaj jim bo kaj priletelo iz zraka.« Ignazio je rekel: »Mati, saj sem samo pripeljal 2 punci domov.« Mati mu je odgovorila: »V redu je amapk sem mislila, da z njo ne bo nič drugače.« Jaz sem rekla: »Je že v redu ga. Licari. « Ona je odgovorila: »Prosim te ne me vikat in kliči me Caterina.« Rekla sem ji: »Se opravičujem ampak mene so učili, da morem starejše vikati.« Razumno mi pokima, pogleda Ignazia in reče: »No Ignazio, če dovoliš si bom sedaj sposodila Lauro.« Šla je do Ignazia in ga poljubila na lice. On je prišel do mene in rekel: »Verjetno boš šla z njo na tržnico, ker gre tja vsak dan po kosilu. Drži se je, da se ne boš zgubila in ničesar ne kupuj brez njene prisotnosti, ker te lahko opeharijo. Verjemi za njih si turistka in sklepajo, da imaš veliko denarja.« Pokimala sem ter odšla za Caterino. Vzela je košaro. Odšla sva po potki proti mestu.
CATERINA: »Boš videla, da bova kmalu nazaj.«
LAURA: »Kaj bova sploh kupili?«
CATERINA: »Samo malenkost.«
Ko sva prišli na tržnico je bila kar polna. Držala sem se Ignazijevih navodil ter se Caterine držala kot klop. Ko je izbirala sadje in nekaj zelenjave sem jaz držala košaro. Lažje ji bo, če bom jaz to držala. Vse, kar je kupila je postavila v košaro. Nazadnje sva šli mimo stojnice, kjer je starejša gospa prodajala venčke spletene iz rož. Caterina je kupila enega ter mi ga postavila na glavo ter rekla: »No sedaj pa si ena od nas.« Nasmejala sem se. Počasi sva se odpravili domov.
21. maj 2016
Next
21. maj 2016
Neeeeeext
23. maj 2016
neeext
24. maj 2016
Next
12. junij 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg