Forum
~Meri Lindin~
~Meri Lindin~
Hello!

To zgodbo bom pisala s Silver Cherry, a idejo sem dobila jaz.

Prosim, tukaj ne oglašuj. To ni chat. Vsakega nexta in mnenja bova zelo veseli.

Prolog:
Opazovala sem temnolaso deklico, ki je tekla proti neznanim. Vedela je, da je to usoden dan.
23. januar 2018
Next kul zdi se zanimivo čeprav je prolog kratek ^^
23. januar 2018
Next
23. januar 2018
SvetePomaranče
SvetePomaranče
Next
23. januar 2018
Eva.L
Eva.L
Next
25. januar 2018
Naj se za začetek predstavim. Sem Lia Anebelle Rose. Stara sem skoraj 18 let. Sedela sem na hlodu, kjer smo se vedno zraven ognja družili z prijatelji. Tu sem bila varna pred vsemi pošastmi, ki so prežale blizu reke po imenu Senta. Moja mama Hanna nam je skuhala okusno juho, ki je bila pripravljena z veliko zelišči. Njih si našel povsod, tako da je to bila značilna jed za našo malo vasico Sereia. Z velikim apetitom sem juho takoj pojedla, mami in očiju voščila lahko noč in odšla spat. Kot vedno nisem mogla zaspati, ker me je vedno nekaj skrbelo, a sem le zaspala čeprav sem imela zelo čudne sanje. Zame so bile take sanje nenavadne, saj nikoli nisem sanjala majhne, temnolase deklice, ki me je na vso moč klicala. Zdelo se mi je kot, da to dekletce poznam. Kmalu je bilo jutro, vstala sem čeprav s težavo, oblekla svoja oblačila in se obula. Mama je pripravila zajtrk. Videla sem, da so to kosmiči. Ta zajtrk je bil moj najljubši.Vsedla sem in počakala na zajtrk. Pojedla sem ga zelo malo, saj sem takoj, ko sem pomislila na sanje, izgubila apetit. Hitro sem vstala z mize ter se mami zlagala, da grem na obisk k babici, ki živi na planinah. Stekla sem do svojega najljubšega kraja, kjer je bilo jezero. Slekla sem se ter skočila v mrzlo vodo, ki je prijalo mojemu toplemu telesu. Res je bil zelo lep dan. Kmalu sem prišla iz vode in se oblekla. Malo sem še poležavala na travniku pod drevesom. Pogledala sem na drevo in videla čudne vzorce. Zdelo se mi je nekam znano a se nisem mogla spomniti kje sem to videla. Spomnila sem se na mamo in ji nabrala prelepe cvetlice. Odnesla sem jih domov ter pogledala zaskrbljen obraz mame, ki je skorajda vpila name:"Ljubica!!!, nikoli več ne naredi tega. Zelo sem se prestrašila, da te je ujela kakšna zlobna pošast". Ko je zagledala šopek rožic se je malo pomirila ter me objela z nasmehom na obrazu. Malo sem utihnila, potem pa spregovorila: " Pa saj ni nobenih pošasti tam in oprosti ne bom več naredila tega". Podala sem ji šopek rož in jo objela. Odšla sem v sobo in se vsedla na stol, ki je že precej razmajan. V mislih sem razmišljala o sanjah. Malo sem bila prestrašena a kmalu sem se zatopila v knjigo.

Next?, Mnenja?
26. januar 2018
SvetePomaranče
SvetePomaranče
Next
Zdi se mi, da se vse nekoliko prehitro odvija, morda uporabljaj tudi odstavke za večji pregled.
26. januar 2018
Se popolnoma strinjam s Pomarančo
Neext!
26. januar 2018
Si želite nove družbe, kjer boste kot sam človek vredni?
Pridružite se, tovariši!
Dobrodošli vsi, ki vas zanima
http://www.igre123.com/forum/tema/chat-for-my-comrades-klepetalnica/195282/1

26. januar 2018
Ziemniak!!!! Nauči se brati
27. januar 2018
SvetePomaranče in Lorein: Midve z Meri bove to upoštevali, ampak nikoli še nisem pisala zgodbe in še neznam dobro pisat zgodb
27. januar 2018
SvetePomaranče
SvetePomaranče
Silver Cherry, predlagam, da samo ignoriraš tako oglaševanje (nobene prošnje ne zaležejo pri takih ljudeh -.-). Sicer pa, saj ni z napakami nič narobe .D ravno tako se naučiš bolje pisati tudi jaz delam ogromno napak, pa čeprav pišem že vrsto let
27. januar 2018
Anabell_Black
Anabell_Black
Tudi jaz se strinjam z SP (Svete Pomaranče). Drugače pa fajn začetek. Next
27. januar 2018
Eva.L
Eva.L
Next tudi jaz se strinjam z Svete Pomaranče
27. januar 2018
Next če se vsi strinjate z Zalo se pa tudi jaz
27. januar 2018
Next tudi jaz se strinjam z Svete Pomaranče, drugače pa zanimivo!
27. januar 2018
~Meri Lindin~
~Meri Lindin~
Tukaj je 2.del:
Pogledala sem na modro uro, ki se je bližala proti dveh zjutraj. Spustila sem knjigo ter poskušala zaspati, a zaman je bilo. Morala sem prebrati še eno poglavje, ki je govorilo o jesenskem parku pred šolo. Naslov knjige je bilo "Drevo sreče". Začela sem brati hitreje, ker je bilo vse bolj napeto, a kmalu sem prišla do zadnje strani knjige. Bila sem zelo žalostna, ker nisem imela več nič za prebrati. Tiho sem vstala in se spustila po stopnicah, kjer ni bilo še nikogar. Zaskrbljeno sem razmišljala o pošastih, o katerih je vedno govorila mama v svojih čudnih pripovedih, ki jih nisem nikoli razumela. Tudi zdaj jih še čisto ne razumem, a vem, da bo prišel dan, ko bom vse videla na lastne oči. , ker je bio vse bolj napeto, a kmalu sem prišla do zadnje strani knjige, saj sem bila zelo žalostna, ker nisem imela več nič za brati.
Tiho sem vstala in se spustila po stopnicah, kjer ni bilo še nikogar. Zaskrbljeno sem razmišljala o pošastih, o katerih je vedno govorila mama v svojih čudnih pripovedih, ki jih nisem nikoli razumela. Tudi zdaj jih še čisto ne razumem, a vem, da bo prišel dan, ko bom vse videla na lastne oči.

Odšla sem v kopalnico, si umila zobe z svojo pekočo zobno pasto, ki je imela okus po jagodi. Tokrat sem si umila zobe hitro in odšla v kuhnjo, a sem videla, da ni ne mame ali očka. Pogledala sem na uro z rimskimi številkami in sem opazila, da sem prišla prehitro in spomnila sem se, da je tudi ponedeljek in moram v šolo. Imela sem še eno uro časa.Prigriznila sem znan zajtrk, po imenu kosmiči, ki so bili čokoladni. Že od malega nisem ljubiteljica te hrane, a tokrat sem z apetitom vse hlastno pojedla. Oblekla sem se v sestričina oblačila, saj sem jaz imela le eno obleko.

Minilo je pol ure in v kuhinjo sta prišla starša in jaz sem imela še tudi pol ure časa čeprav bom morala iti malo prej. Očku in mamici sem zaželela dobro jutro in onadva sta me vprašala zakaj sem tako hitro vstala. Odgovorila sem jima: "Hotela sem prej vstati, da imam več časa za vse". Čeprav je bila to debela laž.

Poslovila sem se od očeta, nato pa še od mame, ki je ravno odhajala proti teti Silvi. Hitro sem pograbila šolsko torbo ter oddrvela v šolo, ki je bila približno dva kilometra odaljena od mene. Pred šolo je bilo približno osemsto otrok, ki je veselo čakalo na začetek pouka, saj je bil to pomemben dan. Med njimi sem morala najti mojo najboljšo prijateljico Anno, ki je bila na igrišču zraven nekega fanta.
Upam, da je dovolj!

Mnenja? Nexti?
30. januar 2018
Neeextt the best Meriii
30. januar 2018
nextt
30. januar 2018
Anabell_Black
Anabell_Black
Next!!!
30. januar 2018
Next Next
30. januar 2018
~Meri Lindin~
~Meri Lindin~
Se opravičujem, eno poved sem dvakrat prekopirala!
31. januar 2018
Magic Natur
Magic Natur
Next
07. februar 2018
WOW 0.0 i like it!!!
Next Next Next!!!
21. februar 2018
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg