Forum
Prjatlca me je doug prepirčevala da naj objavlam in evo me... upam da vam bo všeč... če pa ne pa ne puščaj brez veznih komentarjev sej š kje je beli x na rdeči podlagi
.........................................................................................................................
Napadli so Lio in Kreka v tem temačnem gozdu za katerega sem rekla, da je nevarn. Iz toka sem potegnila pištoli in stvore ustrelila v noge, saj če bi jih v srce bi še zadela njiju tega pa nisem zmogla. Stvori so jima kar na enkrat zlomili vrat in se s nevrjetno hitrostjo pognali proti meni. Ker nisem imela nobenih možnosti več sem streljala na oba stvora hkrati. Še sreča, da sem vzela kar nekaj orožje s sabo. Sem pomislila in monicije je zmanjkala stvora pa sta pričela biti počasnejša zaradi metkov. Vse monicijo sem zastreljala in ju dobesedno preluknjala, pa sta še vedno živa. Medtem, ko sem iskala še kakšen metek sta si pulila metke iz krvavečih teles. »Ti mala zgaga! Saj boš kmalu mrtva!« sta mi grozila z renčečimi glasovi, ki spominjajo na pasjo renčanje. »Ja ampak najprej me morata dobit.« sem jima zabrusila in se pomikala hitro nazaj. Monicije nisem več našla zato sem iz toka na hrbtu potegnila samurajski meč, ki mi je najljubše poleg tega pa še prekleto oster. Nato sem iz nožnice še potegnila strup za vsak slučaj če stvora še to preživita sem si rekla. Strup sem pomazala po rezilu in ga spravila nazaj v nožnico. Stvora sta bila že konec in sta se pričela krepiti. Oh drek kaj pa zdaj... Ja nič napad a ne !? Se je v meni pričel prepir. Predno sta se čisto okrepila sem se pognala proti njima. Prvič, ko sem zamahnila s mečem sem vrezala samo enega po roki. A je bilo dovolj, da je zarenčal. Drugi me je med tem s svojimi ostrimi nohti porezal po roki. Drugi pa po stegnu. » Ej moje naj ljubše športne hlače!« sem zarenčala in elegantno zamahnila z mečem. »Joj damici sem porezal hlače.« sta se norčevala, jaz pa sem to izkoristila in enega zadela v vrat in mo ga gladko prerezala. »Ti mala ...« je zarenčal drugi skozi zobe in se pognal vame. »Kja saj sem rekla, da vaju bom ubila.« sem skomignila in zarezala v belo kožo, da se je pocedila tmno rdeča kri. »Še malo pa boš mrtva, ti mala zgaga.« se je zarežal. Roke je stegnil in me prijel z eno roko za ramo z drugo pa za dolg konjski rep. Kremplje mi je zasadil globoko v kožo in me dvignil s tal. Črljust sem močno stisnila, da mi je kar škripalo med zobmi. Topla kri – najvrjetneje – se je cedila po mojem hrbtu navzdol. Nato pa me je kar na enkrat zalučal po zraku nazaj in zadela sem ob ogromno drevo. V glavi se mi je pričelo vrteti, nato pa še temniti. Pa krasno. Sem si mislila in se poskušala skoncentrirati. Temnilo se mi je a sem vseeno poskušala vstati. Z veliko težavo sem vstala in ko sem se se mi je močno zavrtelo, a sem se le obdržala na nogah. Stvor se mi je približal in lahko sem ga zadela. Z zadnjimi močmi je zamahnila meč in mu gladko odrezala vrat. Meč sem zapiknila v zemljo in zraven pokleknila ter se nanj opirala. Glavo sem Naslonila na hladno jeklo in po licu sta mi zdrseli solzi. Hitro sem zadržala jok – saj nisem cmera – in zbistrila misli. Pričela sem opočasnjevati dihanje, da se mi telo umiri. Potem pa kar na enkrat kot strela z jasnega me nekaj zgrabi za ramena in pritisne na tla. In lahko sem se zazrla v tako reče oči kot še nikoli. Stvora sta imela rdeče oči a ta. Ta pa je imel še bolj rdeče.

Bi brala/bral?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

16. junij 2014
Damn it, next now!!!
17. junij 2014
Pocaki vec nextou rabim ; ₩
17. junij 2014
ups sajliji me mucijo
17. junij 2014
Neeeeext hitr
17. junij 2014
next
18. junij 2014
Oprostie k sem rabla tuuk dou da sm napisala nxt ampak mi net neki šteka.
In upam da vam bo vsaj mal všeč

............°°...................°°.................°°........................°°............................

Obrnil se je tako, da me je stiskal s telesom na tla in mi neomogočal kakršno koli premikanje. Nato pa mi je razkazal svoje bele, dolge kotnike in mi jih položil na vrat. O drek kaj pa zdaj. Ne morem se premikat, ne morem kričat – saj komaj, da lahko diham- pa še vrat mi bo pregriznil. Premlevala sem različne možnosti, na žalost pa nisem nič našla. Z kotniki mi je drsel po vratu sem ter tja in ob tem z ustnicami dražil mojo kožo, da bi našel glavno žilo. Kljub grozni temi sem prepoznala obris močnega stvora. Njegove žareče oči so mi zbujele strašen občutek takeršnega še nikoli nisem imela. Najverjetneje je strah. Ja to bo to. Sem razmišljala in pozabljala na čas. Sekunde so se zdele kot neskončno dolge ure in te kot leta. V spomin so se mi prikradli lepi dogodki iz preteklosti. Kako sem stala prvič na odru in pela svojo prvo perem pred več sto ljudi. Kako so mi aplaudirali z veseljem in spremljalo jih je veselo in navdušeno kričanje maladih seklet. Spomnila sem se svojih mrtvih prijateljev Lie in Kreka. Kako smo kot še mali otročički tekali naokrok čisto umazani od blatu iz jezera. Vsi ti dogodki so mi šli po glavi. In takrat sem obžalovala, da sem zavrnila svoj prvi poljub in s tem prvega fanta. Po licu sem čutila nekaj mokrega. In takrat sem se zavedala, da jokam. Takrat pa je stvor zagriznil v moj vret. Od bolečine sem stisnila črljust močno skupaj. Stvoor je kar hitro sesal mijo kri, med tem pa mo je nekaj tople in goste krvi spolzelo iz ust in mi steklo po vratu in navzdol po hrbtu. Čudovita omama mi je izbrisala bolečino od ugriza. Tudi bobnenje v glavi mi je izbrisala in pričelo se mi je grozni vrteti, a se misem zmenila za to in sem uživala naprej. Te neskončno dolge minute pa so kmalu nehale teči in zalila me je strašna črnina. Nisem zmogla odpreti oči, saj so bile moje veke tako grozni težke. Zato sem svojo preostalo energijo porabila za poslušanje. Poslušala sem različne zvoke hitrega premikanja, godenja in globokega smeha pomiešanega s renčanjem. Nato pa sem slišala grozen, globok krik polen sovraštva. Takrat pa so me dve močni roki prijeli in me dvignili ter močno priželi k trdim mišicam. Potem pa se nespomnim ničesar. Požrla me je spet ta črnina, ta grozna črnina, ki mi ni pustila poslušati ne gledati, kaj še govoriti ali se premikati. Zaznala nisem ničesar samo črnino okoli sebe.
20. junij 2014
Neeeeeeeeeeeeeeeext lubiiiii
20. junij 2014
next
20. junij 2014
next
23. junij 2014
neeeeeeeeext
23. junij 2014
Kje je zdej ta najin next? ;(
23. junij 2014
Ok vem doug nism nextala in se vam resno in globoko opravicujem.
Tuki je next in ja na mobitel sm pisala ... aja pa opravicujem se se kr je neki slovnicnih napak
25. junij 2014
kje?
25. junij 2014
Zdelo se mi je, da sem prebila celo vecnost v tej temi. Zato sem bila tako vesela da sem slisala ta nadlezen cvilec zvok. Piskanje ni hotelo ponehati in z vsakim piskom mi je sel zvok bolj na zivce. Nato pa sem zaslisala premikanje nekih jeklenih kolesckov najverjetneje vozicka z hrano. POCAKA VOZICKA Z HRANO sem se razveselila. Poskusala sem odpreti oci a mi jih ni uspelo. Tako sem poskusala odpreti oci da nisem opazila da sem se lahko premikala in padala s postelje. V tej mucno dolgi sekundi pa mi je uspelo odpreti oci in zagledala sem tako hudo sexy tipa da mi je zaustal dih. In takrat sem padla tocno na tega specega boga. MOGOCE PA SEM PRISTALA V NEBESIH. sem se razveselila in takrat se je prestrasil in me s misicastim rokam stisnil da sem skoraj zaupila od bolecine. "U Trnjulcica se je prebudila." se je posalil in me nezno polozil nazaj na bolnisko posteljo ki je bila trda kot kamen. "Ja prvic nisem Trnjulcica sem July in drugic se pozdravi in predstavi." sem tarnala saj me je ta kreten stisnil tako mocno da me je se kar bolelo. " Ja se opravicujem nisem te imel namena tako mocno stisnit." se je nedolzno nasmehnil in se opravicil. Pocakaj je ravnokar... O ne kaj za vraga! "Ja misli ti lahko berem in so kar zanimive." je izdavil med glasnim in globokim krohotom. Osramoceno sem povlekla odejo preko svojega napol golega telesa in pogledala v tla. Pocak NAPOL GOLEGA ! Sem vzkliknila v mislih in pogledala pod odejo. Bila sem samo v bolniski halji - taksni kakrsne vudis v filmih skoraj vesldno. Pogledla sem se pod haljo in na sreco zagledala spodnje perilo. Jezno sem ga pogledala saj je padel se v vecji krohot kot prej. "Pa vredu no kaj se rezis kot pecen macek!" sem vzkliknila. "Ja ko sem te prinesel sem mogel pomagat zdravnici in sem te mogel sleci. Do spodnjega perila in tudi orozja je bilo kar orozjorozjaa zem drobnem telescu." je rekel in se drzal za trebuh saj ga je ze vrjetno posteno bolel. "Ok zdaj mi pa povej kje sem prestala in kaj se je zgodilo med tem ko sem bila nezavestna."sem rekla in ga hledala nestrpno. Zresnil se je in odprl usta da ke lahko zadihal in pricel govorit. "Si na skrivni bojasko agentski akademiji za otroke in dijake. Na soli so lahko punce in fantje - ceprav je vecina fantov saj je solanje kar tezko. Na soli so lahko beli vampirji in dampirji." Vdihnil je po dolgem stavku in nadaljeval z groznim pripovedovanje.
25. junij 2014
Tule Baby_KittenLove
25. junij 2014
Kje je pa prevejauc.... sam ene besede so res grozne...pa neeeeext
25. junij 2014
Yaaaay amiga!!! Neeeeeeeeeeeeext!!
25. junij 2014
Joj spela kompliciras (ampam mas prou hihih)
25. junij 2014
next
26. junij 2014
Vem res doug rabim za nekste in zato se opravicuje :'( .
Ok tu mate next
_____________○••○__________________○••○__________________○••○____________________________

[img]https://www.google.com/search?hl=sl&biw=360&bih=272&site=imghp&tbm=isch&ei=Zue_U42fFqGk0QWf3YHABw&oq=+quotes+tumblr&gs_l=mobile-gws-serp.3..0l5.12258.12875.0.17764.6.4.0.0.0.2.212.683.0j3j1.4.0....0...1c..48.mobile-gws-serp..4.2.406.xMP6BH9RwFg&q=quotes%20tumblr#facrc=_&imgrc=tGZBNQfdOPPLfM%253A%3B6nLogJzvDAiTFM%3Bhttps%253A%252F%252Fstylonica.com%252Fwp-content%252Fuploads%252F2014%252F03%252Ftumblr_mg67ptfFlO1s25gpso1_500_large.jpg%3Bhttps%253A%252F%252Fstylonica.com%252Ftumblr-quotes%252F%3B500%3B550
"Se spomniš kako si pristala tukaj?" me je vprasal. "Vse kar se spomnim je to, da sem s prijateljema odsla na kampiranje v gore, kjer smo praznovali moj 17. rojstni dan. Prisilila sta me, da sem odšla z raven, saj sta mislila, da se mi bo zmesalo od koncertov, treningov in privat pouka. Mama, oči in menedger so se strinjali z njima in nas poslali z šotorom, tremi nahrbtniki in avtom od doma. Odpeljali smo se na vznožje neke odročne gore in tam pustili avto. Hodili smo najmanj dva dni in porabili skoraj vso hrano. Zvečer smo hoteli postaviti šotor a sta stvora to prej preprečila in umorila prijatelja.... Na srečo sem zraven vzela orožje a ga ni bilo dovolj. Ubila sem stvora in se že sprostila a to je bila največja napaka. Nekaj me je zrušilo in zagledala se ta tretjega. Zasadil mi je svoje kotnike v žilo in pričel sesati kri.... Potem pa se spomnim samo črnine in škripanja jeklenih koleščkov in nadležnega piskanja." sem rekla in spet normalno zadihala. Šočutje je izginilo iz njegovih oči ko je v prostor za zavesami vstopila zdravnica. "O poglej gdo se je zbudil." se je razveselila zdravnica. "Jaz sem doktor Linda Bruck in sem glavna zdravnica na akademiji." se je predstavila. "Odnesla si kar nekaj modric, rahel pretres možgan in ureznin. Poleg tega si izgubila kar veliko krvi." je razložila . "Kdaj pa bom lahko odšla od tukaj." sem vprašala. "Že zdajle lahko odideš. Samo, da mi ne gledaš televizije, računalnika ali imaš predolgo mobitela na ušesu. Se razumema." je še rekla predno je odšla. Nato pa mi je prinesla moja oblačila in nahrbtnik. "Hvala." sem se zahvalila in nestrpno pogledala lepotca zraven sebe. Saj se ne bom preoblekla kar zraven njega, saj nisem nora. "Jaja Trnjulčica saj že grem." je rekel med smejanjem.
Oblekle sem raztegnila na postelji in zagledala kakšno škodo so naredili stvori mojim oblekam. Drage hlače so bile raztrgane, majica pa se je komaj še držala skupaj. Ja supre kaj pa si naj sedaj oblečem!? Vsedla sem se na stol zraven postelje in glavo naslonila na roke. Zavesa se je kar na enkrat odprla in iz za zavese je stopil lepotec.
"Izvoli Trnjulčica nekaj za oblečit." in podal mi je veliko srajco. "H-hvala." sem rekla in prijela srajco. Srajca mi je bila kar velika, saj mi je segala skoraj do kolen. "Pridi na štab morama iti, da ti vse razložimo." je sočutno rekel. V tišini sva hodila po temačnih hodnikih in vakih par minut se je zaslišalo čudno dihanje. Mrzel polt mi je polzel po vratu saj se je zdaj pridružilo dihanju še čudno vzklikanje. Pričela sem iskati svoj meč a ga nisesem našla. Aja vzeli so mi ga. Bolj ko sem gledala po temačnem hodniku manj sem videla. Potem pa se je kar na enkrat to tiho vhklikanje in dihanje pojačalo. V stranskem hodniku je svetila le medla svetloba a je dosti bilo, da je zrazsvetila gola telesa v čudnem položaju. "Kaj za... Kaj se pa gresta vidva!" je zarjovel lepotec in povlekel fanta od gole punce, ki je zardela v celoten obraz. "Takjo v štab k Jurgovi. Prej se pa oblecita." je zdolgočaseno odvrnil lepotec in mi pomahal pred obrazom. "Vem da si zgroznena nad tem dejanjem ki ne spada sem na hodnik. Ampak imama še opravke." je rekel in se mi nežno nasmehnil. Kako lahko kar tle ... ah pustimo to nebom več razmišljala na to.
Po nekaj mučnih minutah hoje sva prispeda do ogromnih lesenih vrat. Najverjetneje je tukaj štab. Moje razmišljanje je prekinil lepotec. "Pripravljena na novo-staro življenje tlata bojevnica?" zakaj mi je rekel zlata bojevnica?

__________________○••○_____________________○••○______________________○••○________________

1) mnenje prosim
2) kaj je mislil s zlato bojevnico
3) next?
11. julij 2014
1) zgodba je super, sam sm mogla dejansk use prebrat kr sm pozabla zaka se gre, tak da naslednji next mal prej prosim
2) ka je mislu pojma nimam...neka njena usoda
3) definitivno neeeeeeeeeeext!!!!!
11. julij 2014
1) mnenje:
SI NORMALNA???????????????!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! CEL MESEC SI PORABLA ZA NEXT, KI SI GA PISALA GDAJ?! SPOMNEM SE DATUMA: 22. 6. 2014!!!!!!!!!!!

khm, no dobr zdaj je to slo ven iz mojega sistema

2) zlata bojevnica... jaz že vem, ne, in ne povem

3) A MORAŠ UPRAŠAT?!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! NEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT!!!! čimprej!!!!!!!!
11. julij 2014
Ok ok Tajana da se ti odkupim dobis dans mogoce se en next
11. julij 2014
tooooo!!!
11. julij 2014
NEXT
11. julij 2014
a bi kdo bral, prosim
https://www.igre123.com/forum/tema/in-life-or-deat/72208/1
sori za smetenje
11. julij 2014
next
11. julij 2014
No ok kot ublubleno je tuki vas next kr se mi da dans ful pisat
Baby_KittenLove nic hudega sej se bom mascevala :*
_____________○••○_______________○••○_______________○••○___________○••○_____________________

Iz žepa je povlekel belo kartico, ki je bila prepletena z zlatimi vjugami. Povlekel jo je na kontrolnem mestu in nato dal še svoj prstni oddtis. No tukaj so pa presneto dobro zavarovani. "Ja smo zaradi nekaterih firbčnih dijakov." je rekel in potisnil lepo oblikovano kljuko- najverjetneje iz prejšnega stoletja ali dvesto letja- in jo potisnil navzdol. Vrata iz temnega lesa so se odprla in odprel se je dolg bel hodnik. Na stenah so bila slike ljudi, pod njimi ma majhne mizice. Na mizicah pa sveče tu pa tam pa tudi šopek cvetja. Na vsakih štirih metrih pa so bila tudi vrata iz istega lesa kot vhodna. Lepotec se je kar na enkrat ustavil in potrkal na vrata. "Naprej!" je nekdo zaklizal izza vrat. Vrata je odprel in za njimi je bil velik prostor na srdo je bila ogromna miza iz rdečo-črnega lesa okoli nje pa stoli, ki so bili skoraj vsi zasedeni. Eden izmed njih je imel prenosnik črne barve. Najverjetneje glava družine. "Sedita. Zujaš Beack." je zagodrnjav glava. Lepotec po priimku Beack je sedel na eno izmed prostih mest in namignil, da tudi jaz naj sedem. Vsedla sem se na še edino prosto mesto zraven njega. "Sedaj pa poročaj." je rekel glava in postavil roke na tipkovnico.

Beack je razložil vse kako sem pristala tle, zakaj je zamusil, kaj se je ravnokar dogajalo na hodniku in prosil, da mi lahko vse razloži kaj sem in kakšen je ta svet v katerem sem se znašla. "Seveda da lahko vse razložiš princesi vse." je rekel glavni. Počakaj je ravnokar rekel PRINCESI!? Kaj za vraga. "Pridite princesa." ok kaj se dogaja tukaj. "Vredu kaj se dogaja tukaj da me imenujete Princesa in zlata bojevnica... aja pa tisti stvori ki so me napadli!" bila sem na robu živčnega zloma in sem že skoraj vpila. "Za enkrat ti bom povedal samo to, da boš živela na akademiji in se izobrazila za top sicret agenta potem pa še boš videla." je dejal in me prijel za roko in odvedel iz sobe. "Kam me pelješ?" saj ga lahko vikam ane . Saj je star samo kakšnih dvajset. Ampak je za svoja leta presneto mišičast. Povrh tega pa je lep kot strela. "Hahaha... Polazal ti bom vse in šla bova jest- saj že cel dan nisem jedel ti pa si tudi lačna saj si bila v komi cel dan in pol." je razložil med smejanjem, ki je bil tako lep in nežen. Pa kaj mi je... aja saj res vedno ko sem lačna nemorem zdravo razmišljati. Š kar se je krohotal in pričela sva hoditi, jaz pa sem zardela, ker mj neprestano bere misli. Iz stavbe sva odšla po čisto drugi poti. Steklena vrata je odprel in vame je butnil tako svež zrak. Zavohala sem pokošeno travo pomešano s vročino poletja. Noč je bila tako krasna. Na črnem nebu je visela okrogla luna, ki se je bohotila v vsej lepoti. Nebo pa je bilo dom še toliko zvezdam, da jih ne zmoreš prešteti. Ta kraj je tako lep. Lepo pokošena trava. Na travi je bila kamnita potka ob njej pa nekaj drevs, rož in cvetočih grmičkov. Ob potki je bilo tudi nekaj klopic in etnjakov. Na klopicah je sedelo njekaj dijakov. Njihov smeh in sproščeno klepetanje se je razlegalo po vsej zelenici. V daljavi je bilp nekaj stavb(tako mogočne in lepe) lepo zelenico pa je prekinjala velika kamnita zgradba . Ob njej je bila še ena, najverjetneje bolnišnica in štab. "Pridi Trnjulčica." me je zbudil iz razmišljanja Beack.

Stopala sva po kamniti potki do kamnite stavbe. Nekaj dijakov se je lovilo po travi in od smejanja so popadali po travi. Nekaj jih je tudi jedlo za kamnitimi mizami. Beack je odprl steklena vrata in vstopila sva v ogromen prostor. Prostor je bil razsvetljen od ognjaa, ki je prihajal iz kaminov ob beli steni. Zraven kaminov so bili kavči in foteli iz črnega ustnja. Na drugi sttrani pa so bile velike televizije in kavči iz istega materiala kot dugi kavči. Na kavčih je lenarilo nekaj fantov, ki so gledali poroćila. Za kamini pa nekaj parčkov, ki je uživalo skupni čas. "Še kar pogrešamo slavno pevko July Roberts. Vemo da je praznovala svoj 17. rojstni dan s prijateljema v gozdu na gori Hillton. Lio in Kreka smo našli mrtva ob vznožju gore. July pa še kar pogrešamo. Še jo je kdo vid naj sporoci FBIju." ob tem sem obstala kot vkopana. "O shit! Kje imate telegon takoj moram poklicat menedgerja in mu sporočim kaj sem in da sem vredu!" sem paničarla. "To pa ne bo šlo. Nemoreš več biti na odru in imeti kontakt s starši to je preveč nevarno." je rekel zame pa se je porušil svet v katerem živim. Nikoli ne jokam zato sem se samo zrušila na tla in obupano gledala. "Sedaj mi pa razloži vse kaj sem, kje sem in tako naprej!" vpila sem čeprav ni on bil nič kriv za to kaj se mi dogaja. "Vredu razložil ti bom." je dejal in me dvignil.
11. julij 2014
neeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!! čaki maščevala za?
11. julij 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg