Forum
u124138
u124138
Hejjj***
vem da je že neskončno zgodbic, ampak če ti ni odveč xxxxx




Moje ime je Ashley Payne in imam sestro dvojčico Emmo.Stari sva 16 let. Sva pol slovenki in pol angležinji, tko da sva dvojezični. Mama, ki je bila slovenka je umrla že dolgo nazaj. Od takrat se oče ne zanima preveč za naju in se je vrnil k bivši ženi, s katero je imel enega fanta še preden sva se rodili, kasneje pa še dve punci. To pomeni, da imam jaz še enega polbrata in dve polsestri, a jih ne poznam. Z Emmo naju je oče poslal k rejnikom. Njega res sovražim. Kako lahko naredi kaj takšnega nama z Emmo?!
midve:




klikn*
Rejniki so še kar v redu, samo se ne brigata preveč za naju z Emmo. Obe sva poslušali rock. V šoli sva bili kar popularni, ker so vsi mislili da sva pol sestri Liama Payna, nekega pevca iz skupine. Ampak ne zdi se mi, da je on moj brat, saj bii oče povedal da imave tako slavnega polbrata. Kakor koli, oče naju pokliče enkrat na mesec. Takrat le sprašuje, če rabiva kej denarja, saj naj bi imel polbrat zelo dobro službo. Ker sem bolj mirne narave, se z očetom probam čim lepše obnašati, za razliko od Emme. Z Emmo sva poleg tega, da sva sestri tudi najboljši prijateljici. No zadosti o nama, pa preidimo na zgodbo.
»Drriiiiiiiiiiinnnnnnnn« je zvonila budilka.
Oh kako jo sovražim!!
Ugasnem jo, zbudim Emmo in se pripraviva na šolo. Med potjo se Emma nekam čudno vede.
»Kaj je narobe Emma?« vprašam
»Nevem, samo vrti se mi in spet sem bruhala.«
»Pa saj to je že tretjič ta teden.«
»Vem, da je.« mi odgovori
Počasi me je začelo skrbeti.
»kaj praviš, da bi greva danes k zdravniku, pomagal ti bo. Prosiiim Emma«
»Dobro, šla bom in ti greš z menoj. Saj gotovi ni nič resnega. Najbrž sem alergična na kaj ali kaj takega.«
V šoli ni bilo ničposebnega. Naj omenim, da je so samo še trije dnevi pouka in potem so poletne počitnice!!!! Z emmo se bova vpisali na umetniško gimnazijo . Zelo si želive postati pevki. Po šoli sva odšli k zdravniku. Emmo je pregledal, nato pa sva celi dve uri čakali v čakalnici na izvide. Nato je prišel zdravnik z mrkim obrazom.
»Prosim vaju, če mi sledite v sobo.«
Odšli sva, kjer sva se vsedli na dva stola. Zdravnik je resno pogledal emo in rekeče besede, ki mi sesujejo svet.
»Emma levkemijo imaš«
Emma je od šoka pozabila dihati, nato pa pade v neutolažljivi jok. Objamem jo in tudi sama zajočem.
Zdravnik nadaljuje » Raka lahko pozdravimo, vendar bo potrebna volja in vstrajnost.«
Emma pristane na kemoterapijo. Sploh nevem kaj naj si mislim. Nato zdravnik pregleda še mene, da bi odkril rakotvorne celice, a jih ni. Na srečo. Ampak če emma umre, hočem tudi jaz.
Emma še kar joka. Zdravnik ji na list papirja napiše kdaj naj se oglasi za prvo kemoterapijo. Kmalu oddideva domov. Prispeva domov in vrata nama odpre Samantha , posvojiteljica.
»Kaj se je zgodilo« vpraša
»Emma ima levkemijo« odgovrim.
Samanthine oči se tavširijo v velikost divjega kostanja. Tam stoji z odprtimi ustmi kar nekaj časa, nato pa se odmakne od vrat. Emmo vstopiva. Samantha se mi ni zdela preveč žalostna. Nato pa se spomnem na očeta. A kaj njemu mar. Ampak vseeno mora vedeti. Pokličem ga, a oglasi se nek fant.
»Želite?«
»Ali lahko govorim s svojim očetom prosim?«
»In kdo si ti?«
»Ashley Payne«
»Glej gotovo si neka fanica in se prestavljaš kot kakšna moja izmišljena sestra.«
»Kdo pa si ti? A lahko samo govorim s svojim očetom?«
Takrat pa izza slušalke zaslišim očeta:
»Liam s kom se pogovarjaš?«
»Nevem neka fanica najbrž, ki trdi da je tvoja hči. Ashley Payne. Vsaj tako pravi«
Že izza slušalke lahko zaslišim kako je oče začel glasno dihati.
»O moj bog!!!! Oče, a si kaj zamolčal o tistih letih, ko te ni bilo?!« se je razburil Liam
»J-j-j-az….« ……………………zveza prekinjena.
O MOJ BOG!!!!
Liam Payne je moj brat in oče jim sploh ni povedal za naju z Emmo. Pričnem jokati, nato pa pride Emma. KO ji povem vse to……

nextam ?? xx

Boš brala?*


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

24. februar 2013
u124138
u124138
Res neveva kaj naj si misliva. Kmalu spet zazvoni telefon. Pogledam kdo je in vidim, da je oče.
»ja?« mu rečem
»Oprosti Ashley. Ali se lahko dobimo vsi skupaj, torej vidve in mi?«
»Ja ampak nekaj pomembnega ti moram povedati.«
»Hej vse lahko povesta ko se dobimo.«
»Pridita v Bells (izmišljeno) pa se bomo pogovorili«
»Kdaj pa« ga vprašam malce razočarano, saj sploh ne ve za emmo.
»Pridita v petek ob petih.«
Hočem pritrditi, ko mi emma v roko porine listek, kjer piše kdaj naj prvič pride na kemoterapijo.
»Oče takrat ne moreva…«
»Zakaj ne?«
Pogledam proti emmi, ta pa pokima.
»Oče, Emma ima takrat prvič kemoterapijo«
Oče zajame zrak in ostane tiho.
»Oprosti« reče. »Nisem pripravljen« in prekine klic.

Kaaaaaaajjjjjjjjjjjjjj?!?! Kaj je z njim narobe?! Ni pripravljen na kaj?! O moj bog… Ni pripravljen gledati svoje lastne hči, kako se bori s smrtjo.
Od tega klica so zdaj minili trije meseci. In od takrat se z očetom nisem več slišala. Kako je z Emmo? Če bi rekla, da je boljše bi lagala. Emma umira. Nevem kako naj se sprijaznim s tem. To ni pravično.
Emmi se stanje iz dneva v dan slabša. Izgubila je čisto vse lase. Moje sanje z umetniško gimnazijo… nisem se vpisala, čeprav mi je Emma prigovarjala naj vpišem. Ampak nisem mogla. Hotela sem skrbeti za Emmo. Hotela sem ostati z njo do konca.

*Čez en teden*

»emma zbudi se! Zelo lepo je danes . lahko bi šli na sprehod!« Se derem, medtem ko prihajam v emmino sobo.
A Emma se ne premakne.
» Emmmaaaa!!!!!« se zaderem.
Nič.
Zdaj me zagrabi panika. Stečem do Emme. Ta se ne premika. Roko pololžim na njeno srce. Skoraj ne bije več.
Začnem histerično jokati in pokličem Samantho, ki pokliče reševalce. <te prispejo v dolgih treh minutah. Z Emmo grem v rešilni avto. Gledam, kako jo skušajo zbuditi, nazadnje pa ji dajo masko za kisik. To je mučno gledati.

Sedim na klopci v čakalnici. Tam sem sama. Jokam in jokam. Z Emmo že tri ure nekaj delajo v operacijski sobi. Končno pride zdravnik.
»Si ti sestra Emme Payne« me vpraša.
Samo pokimam.
Zdravnik zavzdihne in reče.
»Nismo je vspeli rešiti. Preminila je. Žal mi je.«
Nato se obrne na petah in odide. Moje srce se razleti. Padem v še hujši jok. Zraven mene ni ne očeta ne nobenega drugega, ki bi mi bil v oporo. Zaslišim nek tek okoli petih, šestih ljudi. Pogledam in vidim njega. Očeta. Teče prosti mene. Zraven njega teče nek fant, ki je zelo podoben mojemu očetu. Najbrž Liam. Za njima pa tečejo še štirje fantje.
»Ahley oprosti nismo mogli priti prej! Prejle sem izvedel! Kako je z Emmo.«
»Umrla je«
Oče začne jokat. Zakaj že?!?
Hoče me objeti a se mu izmaknem.
»Kaj pa tebi zdaj mar?!« se razburim. »Ko si izvedel si preprosto prezrl vse skupaj in se predstavljal da midve nisva obstajali! Najprej naju daš v rejo, pokličeš enkrat na mesec in vprašaš če rabiva denar. Nič drugega. Ko pa izveš za Emmo…..« zmanjka mi besed. V solzah stečem ven. Sesedem se na neko klopco. Nato začutim neke roke, ki me objamejo. Pogledam kdo je in vidim, da je Liam. Objamem ga nazaj. Saj on ni nič kriv. Saj ga imam rada in res trenutno rabim objem. Tam se objemava kar nekaj časa.



»Ti si torej Ashley, moja pol sestra.« reče.
»Ja.« mu odgovorim.
»Veš, ko sem izvedel za tebe in Emmo, sem bil jezen, saj nevem kako je lahko zamolčal. Ampak imel sem te rad čeprav te nisem poznal. Konec koncev si moja pol sestra. Koje oče zvedel za Emmo, si sploh nisem predstavljal, da bo tako odreagiral. In potem, ko sem izvedel, da živita pri rejnikih, takrat sem postal resnično jezen nanj. Sploh nevem kako je lahko kakšen človek tako zloben. Zdaj pa te prosim, da se preseliš k meni domov. Živim z ostalimi fanti. Vem da jih ne poznaš, mi je oče povedal. Vem da ne veš nič o meni. Lahko ti povem, da sem se 2010 prijavil na x factor, kjer so me dali v skupino z Harryjem, Zaynom, Louisem, in Niallom. Zasedli smo 3. Mesto, nato pa smo začeli živeti sanje. Imamo ogromno oboževalk, kar prinaša veliko denarja. Boš prišla?« je zaključil svoj dolgi govor. Kaj drugega mi pa preostane.
Samo pokimama.
Živela bom pri petih fantih, ki jih ne poznam. In eden od njih je moj pol brat.
Kmalu odidem 'domov' kjer mi rejnika izrečeta sožalje. Za moj odhod sta obveščena. Odidem in spakiram svoje stvarji, nato pa še tisto, kar je bilo Emmino. Pri pakiranju njenih stvari, na njeni mizi opazim pismo:
Draga ljuba sestra!
Vem, da se mi izsteka čas. vem da bom kmalu umrla. prosim te: bodi srečna. Vpiši se na umetniško gimnazijo, in ne bodi preveč žalostna. Jaz zdaj odhajam k mami. Hočem ,da veš kako te imam rada.
Vedno tvoja, vedno v tvojem srcu.
Z Ljubeznijo, in lepimi spomini,
tvoja Emma.
Začela sem jokati. neutolažljivo.
[img]http://www.polyvore.com/cgi/img-thing?.out=jpg&size=l&tid=22335559[/img]

Skrbno sem shranila pismo

Sploh ne vem kako se je lahko to zgodilo. Kmalu spakiram in se poslovim od rejnikov. Kmalu pripelje črn avdi, v katerem je Liam. Pomaha mi, in da moje kovčke v prtljažnik. Kmalu se odpeljeva do velike hiše.



Tukaj se vse začne.
Tukaj se konča začetek in začne novo življenje.

next?
24. februar 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg