Forum
ριѕαℓα вσм zgσ∂вσ σ ∂єкℓєтυ, кι žινι ∂νσנησ žινℓנєηנє - čℓσνєšкσ ιη νσℓčנє. кσ мιѕℓι, ∂α ηαρяєנ νєč ηє gяє, ѕє ρσנανι ƒαηт, кι נι ρσмαgα ρяємαgαтι тυ∂ι ηαנνєčנє σνιяє. υραм, ∂α ναм вσ νšєč.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
PRVI DEL
Roke so grabile po meni, vsi fantje so se smejali, eden od njih me je hotel povleči k sebi, a sem se mu uprla. »Hej, Johnsova!« je zakričal nekdo, ki je stal pred mano. Dvignila sem pogled. Bil je ovira. »Kam se ti mudi? Boš šla delat v McDonald's, da si boš lahko kupila zvezke za naslednje leto?« Prepoznala sem fanta. Bil je Jeffrey Liegarden. »Umakni se mi,« sem zasikala. Zasmejal se je. Sovražno sem ga pogledala. »Pojdi stran,« sem zarenčala. Tokrat nisem bila le razjarjena najstnica. V meni je bila moč starodavne zveri, ki je do sedaj kot iskra tlela v meni. Zdaj, ko sem bila besna do roba, pa je iskra vzplamtela. Globoko sem dihala, skozi zobe in Jeffrey se je čisto prestrašil.






»Jezus, Marija pomagaj,« je zacvilil in se skril za najbližjega fanta, ki je bil za moje pojme kar luškan. Odrinila sem fanta in Jeffreya močno udarila. Zatulil je od bolečine, kri mu je zalila obraz, nekaj pa se je je znašlo na mojih členkih. Mislim, da sem mu polomila nos. Roko sem obrisala v majico in odšla. Toda presenetila me je bolečina v levi rami. Udarec je napadalec namenil od zadaj, zahrbtno. Obrnila sem se. Udaril me je luškan tip, ki je skrival Jeffreya. Ugotovila sem, da je on edini ki je V RESNICI držal z vodjo, Jeffreyem. »Poglej, nočem raniti tvojega prelepega obraza,« sem nagnila glavo. Kar naenkrat pa sem nepričakovano dvignila nogo in ga brcnila v mednožje. Zvil se je od bolečine. »Prebutal te bom!« je zastokal. »A res?« sem se presenetila. »Raje mi povej svoje ime in telefonsko številko, da se zmeniva za datum.« Že sem hotela oditi, ko je spregovoril: »Ryan. 041 893 560.« Spet me je presenetil. »Ryan, 041 839 560.« sem mrmrajoče ponovila, potem pa odšla.

Ryan:






Doma me je oče nadrl, kje sem bila. Nisem se brigala zanj. Šele ko je dobesedno zarjovel vame, sem se obrnila k njemu. Bil je alfa samec v našem tropu. Moja mama je umrla pred nekaj leti, zaradi lovcev. »Sezona lova se začenja. Razdelili se bomo v pare – en samec, ena samica. Pare bomo naredili iz različnih tropov, zaradi varnostni. Izbiraš lahko med parom A in parom B,« mi je rekel. »Torej ne vem, kdo je A in kdo je B?« sem vprašala. »Tako je,« je pokimal. »In ne morem biti z nekom iz našega tropa, na primer s Kylom?« sem zastavila še eno vprašanje. »Ne moreš,« je odkimal. Pomislila sem. »Prav, izberem B.« sem se odločila.






»Ne bi raje izbrala A? Je dosti lepša in… bolj pomembna črka. Saj je prva v abecedi.« me je poskusil prepričati oče. A je sigurno bil še kakšen sin alfe. »Ne, oči. Izberem B,« sem stala za odločitvijo. »Prav,« je bil vidno razočaran. »Ryan Giah, vodja lovske skupine.« mi je povedal. Zastrmela sem se vanj. Nisem mogla govoriti. Ryan? RYAN? Ryan, s katerim se moram zmeniti za pretep? Ryan, ki stoji za tistim bebcem, Jeffreyem? Ryan, ki se mi je zdel prečudovito lep, pa me je napadel? Ta Ryan?? RESNO?! »Koliko časa pa bomo preživeli s tem parom?« sem končno spregovorila. Oče je prhnil. »Celo zimo, kaj pa drugega. V bistvu bo tvoj par tvoja družina.« Ob misli na to, da bova z Ryanom vsak dan, mi je postalo slabo. »Kdo pa je tvoj par?« sem vprašala. Pogledal je v tla. Spomnila sem ga, da mame ni več. »Alfa samec drugega tropa, Hunterjem« je zahropel. Zanimalo me je, kaj se je zgodilo z njegovo samico, a nisem hotela vrtati v očeta. »Zborovanje je ta večer,« je še rekel, potem pa izginil v delovni sobi.

jaz, Jennifer:






jaz kot volk:






oči:






oči kot volk:






NEXT?
05. julij 2014
u175345
u175345
neeeeeeeeeext! omg full dober pišeš!
05. julij 2014
u173108
u173108
next
05. julij 2014
neext
06. julij 2014
Next
06. julij 2014
u175108
u175108
wau. komaj čakam, da daš next, ker se bo zares splačal brat.
Neeext!
06. julij 2014
hvala vam res, za vse nexte =) nism pričakovala, da vas bo tolko bralo, res hvala ((:

Čakanje večera je trajalo dolgo, a na koncu sem le dočakala deveto uro. Pohitela sem v dnevno sobo, kjer me je čakal oči. »Greva?« me je vprašal z nasmeškom na ustih. Pokimala sem in skupaj sva se odpravila v mrzlo noč.






Pred vrati sva se preobrazila in se pognala stran od hiše. Do roba gozda sva bila previdna, da naju ne bi kdo videl, ko pa sva skočila v varno zavetje hoste, sva do Temne jase tekmovala. Bila sva izenačena – on je bil velik in močan volk, jaz pa manjše postave, a zelo hitra. Na jasi je bil drug trop, našega še ni bilo. Skupaj z očetom sem se povzpela na Visoko skalo. Zazrla sem se v vse tiste obraze, ki jih nisem poznala. Toda če sem videla človeka, sem prepoznala tudi volka. Iskala sem Ryana. Po nekaj sekundah sem ga našla.
Ryan kot volk:





Sedel je zraven prikupne sive volkulje, ki ga je lizala po licu. Zgrabila me je zavist, čeprav nisem vedela, zakaj. Saj Ryana sem vendar sovražila! Razmišljati nisem mogla dolgo, saj je na jaso pritekel še naš trop. Trznila sem z ušesom in tako pozdravila Kyla in Petra. Oče je vsem zbranim razložil, kako bo potekalo delo v parih, potem pa jih je še razglasil. Kyle je bil s tisto sivo volkuljo, Peter pa je pristal z neko staro mišičnjakinjo. Naju z Ryanom je razglasil zadnja. »Jennifer McBoss, namestnica in Ryan Giah, namestnik,« Skočila sem s skale in se pridružila Ryanu. Prvič sem ga videla od blizu kot volka. Bil je srčkan, saj je bila njegova dlaka na vratu zelo puhasta. Njegov kožuh je bil sivkasto-rjav. Kot volk mi je bil še bolj všeč kot človek. Vsaj bil je tiho. Ko sem tiho stopila k njemu je zastrigel z ušesi in me pogledal s svojimi čokoladnimi očmi. Pokimala sem mu in ga tako pozdravila. Sklonil je glavo in me polizal po smrčku.





»Hej!« sem zacvilila. »Obred partnerstva,« je pojasnil in z glavo pokazal na Skalo, kjer je moj oče obliznil Hunterjev smrček. »Zdaj pa ti,« je zašepetal in približal glavo. Njegov smrček je bil moker, najbrž je kopal po snegu, in ostuden. Toda vseeno se jezik prislonila nanj. Vedela sem, da sem naredila narobe. Ko sem začutila očetov pogled na sebi, sem s celotnim jezikom polizala Ryana. Bilo je tako ostudno, da sem po tem morala jezik v snegu držati pet minut, da bi njegov vonj in okus končno šla dol.

NEXT?
06. julij 2014
u175108
u175108
haha ja. sigurno je bilo ostudno
tvoji nexti so res nekaj posebnega. prva si začela pisat originalno zgodbo (:
Neeeeeext!
06. julij 2014
OMG ko je to popolno <3 I love it <3
Nexxxxxttttttt
06. julij 2014
hvala, da bereta <33

Noč sem preživela v gozdu. Spali smo v jami, ki je močno smrdela po lisicah, vendar nismo srečali nobene. Z Ryanom sva stražila polovico noči, Jeffrey (potomec alfe drugega tropa) in njegova partnerica pa drugo polovico. Med stražo sva se z Ryanom tiho pogovarjala. »Hej, Ryan?« sem vprašala. »Ja?« mi je odgovoril z vprašanjem. »Imam eno vprašanje zate,« sem mu rekla in se zastrla v njegov obraz. Ko se je obrnil k meni, mi je nakazal, da me posluša. »Si ti imel možnost, da zbiraš partnerja? Kot črke mislim. Ker meni je oči dal dve črki – A in B. Jaz, neumna kot sem, izberem B, ker bi bil A sigurno Jeffrey.«





Ko sem mu zastavila vprašanje, je odkimal. »Samo alfe in njihovi potomci izbirajo. Jeffrey je hotel biti s tabo, pa je izbral A. Ti si bila B,« mi je razložil. »Zakaj?« sem ga vprašala. »Kaj?« me ni razumel. »Zakaj podpiraš tistega bebca Jeffreya. Saj te niti ne mara!« Bila sem jezna. Zelo. Ryan je skomignil z rameni (če bi temu lahko rekli ramena). »Ne vem. Moram. Takšni so ukazi.« je hladno odgovoril. Po tem odgovoru tiste noči nisva več govorila.

Zbudila sem se zgodaj, pred sončnim vzhodom. Vstala sem in se tiho odplazila ven. Jeffrey in njegova partnerica Johanna sta stala pred vhodom kot dva kipa. Ko sem prišla ven, je Jeffrey zarenčal. »Kaj delaš tu!« je tiho vpil name. Pokazala sem mu jezik – predolgo časa sem bila človek. Hitro sem ga dala nazaj v usta in zarenčala nanj. Bil je suhljat volk in če bi se stepla bi zmagala jaz. Pokimala sem Johanni v pozdrav in skočila v podrastje. Skočila sem na jaso. Blizu Skale sta sedela dva volkova. Nisem ju mogla razločiti z očmi, toda po vonju sem prepoznala Hunterja in Kyla. Hotela sem se skriti v gozd, a me je Hunter že slišal. Čez par trenutkov je bil pri meni. »Smrklja,« je jezno zarenčal. »Kaj počneš tu?!« Do naju je prišel še Kyle. »Jenn? Kaj počneš tu?« Njegov glas je bil… prestrašen. »Vprašanje je, kaj VIDVA počneta tu!« sem siknila. Hunter je zarenčal »To se te čisto nič ne briga« in skočil v gozd. Preden bi lahko Kyla karkoli vprašala, mu je sledil. Kmalu njunega vonja nisem več vohala.

NEXT?
07. julij 2014
Malo je dobrih zgodb o nadnaravnih bitij. Ta pa the best.
nexxxxxtttttt <3
07. julij 2014
next
07. julij 2014
u175108
u175108
tako dobra zgodba, pa tako malo bralcev... škoda, da redki cenijo, če zgodba ni ff. itak so vsi samo še za to... :c
mi je pa res všeč tvoja zgodba. in z RES mislim REEEES (:
Neeeeext!
07. julij 2014
Neeeeeeeeeeeext + nova bralka
08. julij 2014
tale next bo krajši, oprostite

Vrnila sem se v jamo. Skoraj vsi so bili budni. Oče je stopil k meni. »Hunter mi je povedal, da si bila zunaj. Ne bi smela biti tam brez tvojega partnerja. Poleg tega pa ne bom poskušal jamranja, če boš zaspana. Danes ne boš stražila ti, ampak nekdo drug. Vseeno pa nočem, da se to ponovi, prav?« mi je zabičal. Bil je besen, v njemu je divjalo neurje – to sem vedela. Ampak nekako se je obvladoval in vse izvedel mirno. Prikimala sem, čeprav je v meni divjal vihar in šla k Ryanu.






»Vau, kakšna čast! Kar sama si prišla do mene! Brez ukazov, brez upiranja!« je bil navdušen Ryan , ko sem veselo priskakljala k njemu. Nasmehnila sem se. »Ti si pač poseben,« sem se pošalila. »Ironija, resno?« sem dobila vprašanje. »Ali pa tudi ne,« sem zapeljivo zašepetala in odšla ven. Ko sem odhajala, sem lahko kar čutila njegove oči, ki so poželjivo vrtale vame.

NEXT?
11. julij 2014
u175108
u175108
Neeeeext! Nujno!
12. julij 2014
Neeeeeeeeeeeeeeeext
12. julij 2014
nexttttttttttttt, zakon pišš<333
12. julij 2014
Tako. Z njim sem se pošalila. Ryan? Kljukica. Zdaj pa še Hunter in Kyle ter oči. Odločila sem se, da bom očija pomirjevala kasneje, ko se bo sam malce pomiril. Kyle pa je nastopil zdaj. Vdihnila sem skozi nos. Njegovega vonja nisem zaznala, zato je bil najbrž na lovu, ali pa spet s Hunterjem. Nisem ga hotela iskati, zato sem se ozrla po ostalih. Bilo jih je manj. Vsi so odhajali. Moje oči so potovale po volkovih, ki so se spreminjali v ljudi in odhajali nekam v gozd. Ujela sem očetov pogled. Pomežiknil je in zastrigel z ušesi. Takoj sem bila pri njem.






Preobrazila sva se šele na robu gozda. Potem pa sva počasi odkorakala do hiše. Bilo je okoli poldneva in oči se je takoj odpravil v službo. Poslovila sva se s poljubom na lica. Oči? Kljukica. Zaradi zimskih počitnic mi ni bilo treba v šolo in ker sem imela ves dan prost, sem si naredila vročo čokolado in odšla v svojo sobo. Prižgala sem televizijo in se vrgla na posteljo. Ob taki uri niso vrteli nič pametnega, zato sem si ogledala nek akcijski romantični film. Seveda se je končal srečno. Kar naenkrat je pozvonilo. Stekla sem v spodnje nadstropje in odprla vrata.

NEXT?

okej, par vprašanj c:
-Kdo stoji pred vrati?
-Kaj imata Hunter in Kyle za bregom?
-Ali bo Jennifer uspelo odkriti njujino skrivnost?
15. julij 2014
Ryan
Nwm
JA
neeeeeeeeeeext
15. julij 2014
u175108
u175108
- Ryan.
- Nekaj, da jo bo izučilo... ali pa suprise party! (navijam za 2. opcijo )
- Verjetno ja. Pa se bo razjezila
Neeeeext!
17. julij 2014
u176476
u176476
neext + nova sem c:

-Kdo stoji pred vrati? Ryan
-Kaj imata Hunter in Kyle za bregom? Ne vem.
-Ali bo Jennifer uspelo odkriti njujino skrivnost? Ja.
23. julij 2014
next
Ryan
ne vem
ja
23. julij 2014
Tam je stal Ryan, v vsej svoji lepoti. »Hej,« je tiho rekel. Nisem imela glasu, da bi odzdravila, zato sem se samo umaknila, da bi lahko šel noter. »K-kaj pa je tebe prineslo?« se mi je končno vrnila sposobnost govora. »Počitnice so, brata ni doma in dolgčas mi je bilo. Pa sem prišel,« je odgovoril. »Prav,« se rekla, še vedno osupla nad obiskom. »Torej… Bova samo stala tukaj, ali bova šla v tvojo sobo ali kam?« je brezbrižno vprašal. »Oh!« sem se prebudila iz zasanjanosti. »Pojdiva gor,« sem pokazala na stopnice. Stekla sem po njih, Ryan pa mi je sledil. Ko sem vstopila v svojo sobo, sem se vrgla na posteljo, Ryan pa se je usedel na mizo. »Ryan?« sem ga poklicala po imenu. Takoj je dvignil glavo in me pogledal s široko odprtimi očmi. »Pridi sem. Miza je trda in res ni prijetna za sedenje,« sem ga povabila in z roko dvakrat udarila po postelji, poleg mene. Nekaj časa me je še gledal, potem pa se mi pridružil na postelji. »Torej, kaj bi rad počel?« sem ga vprašala. Skomignil je z rameni. »Ne vem. Upal sem, da boš ti imela kakšno idejo. Saj veš, iznajdljiva si, pametna, zabavna…« je govoril. »Okej,« sem ga prekinila. »Gledala bova televizijo. Očka ne bo doma do jutra.« Pograbila sem daljinca in pritisnila rdeč gumb. »Kaj že dela tvoj oče?« je vprašal Ryan, ne da bi odvrnil pogled iz zaslona, ki se je še prižigal. »Dežurni policist je. Bedna služba, veliko časa ga ni doma, ampak plača je dobra.« sem hladno odgovorila.

Nekaj časa sva samo gledala televizijo. Od časa do časa se je Ryan zasmejal kaki šali. Njegov smeh je bil ljubek, popoln. Dovolj možat in dovolj čustven. Kakorkoli, bil je najbolj popoln fant na svetu. Celo popolnejši od Kyla, ki je bil dolga leta ljubezen mojega življenja.






Ko se je stemnilo, sem ugasnila televizor in vstala. Počakala sem na Ryana, da bi ga pospremila do vrat. On pa je še kar ležal in me gledal s svojimi prečudovitimi očmi. »Bi lahko prespal tukaj?« je zaprosil. Nisem mu mogla reči »ne«, zato je sem se zamislila. »Kaj pa pižama, zobna ščetka in te stvari?« sem iskala izgovore, da bi odšel. »No,« je začel pojasnjevati. »Pižamo bi si lahko sposodil od tvojega očeta. Saj jo bom opral. In sigurno imate kakšno rezervno zobno ščetko. Lahko ti plačam novo.« Zavzdihnila sem. »Prav,« sem se vdala. »Očitno boš res prespal tu.«

NEXT?
24. julij 2014
u176476
u176476
neext
24. julij 2014
nexttt, nujno, now!!
24. julij 2014
u175108
u175108
je pa dolgo trajal, ane? hecam se
Neeeext!
25. julij 2014
Neeeeeeext
27. julij 2014
opravičujem se vsem, ki berete/ste brali mojo zgodbo, ampak smo šli v london in smo se včeraj vrnili. s sabo nisem nesla računalnika in pač nisem mogla nextat. res, oprostite in upam, da kdo še bere... (+ta next je napisan bolj na hitro, tako da, po domače, rečeno sucks)

Ko sem se stuširala in si umila zobe, je v kopalnico šel Ryan. Med tuširanjem je prepeval neko pesem, ki mi ni bila znana. Med tem sem si noge namazala s kremo proti suhi koži. Ampak zaradi kreme na rokah, sem nujno potrebovala umivalnik. Zato sem počakala, da je voda v kopalnici prenehala teči, nato pa sem vstopila. Toda počakala očitno nisem dovolj časa, saj si je Ryan ravno oblačil hlače. Hitro sem se obrnila stran in se začela opravičevati: »Oprosti, oprosti, oprosti! Nisem… Nisem hotela… Oprosti!« Toda Ryan je odreagiral presenetljivo mirno. »Saj je v redu. Vem, da ni bilo nalašč,« me je miril. Brez da bi ga pogledala, sem si umila roke in stekla v svojo sobo. Takoj sem se ulegla na posteljo in ugasnila luči. Kmalu je prišel tudi Ryan. Ulegel se je poleg mene, jaz pa sem si stisnila čisto k steni. Do jutra nisem hotela imeti nobenega telesnega stika z njim. Nekaj časa sva tako ležala, v temi. Čas se je vlekel, zdelo se mi je, da so minile ure, toda, ko sem pogledala na uro, sem ugotovila, da je minilo samo petnajst minut. »Hej,« je zašepetal Ryan. »Že spiš?« Zagodrnjala sem. ZDAJ mi res ni bilo do pogovora z NJIM. »Ja,« sem zamrmrala. »Zdaj pa me pusti spati.«





(klick)
Zasmejal se je. »Daj, no! Če sva že oba budna, se vsaj pogovarjajva!« je razigrano dejal. Globoko sem zavzdihnila. »No, prav.«

»O čem se hočeš pogovarjati?« sem ga vprašala. »O čemer koli želiš,« se je nasmehnil. Namrgodila sem se. Super. Ne pusti me spati, ampak nima pojma, kaj bi rad počel. »Torej, te boli?« sem nenadoma vprašala. »Kaj?« je vprašal Ryan in se obrnil k meni. »Okej. Prvič – reče se 'prosim' in ne 'kaj', drugič – prosim, obrni se v drugo smer, ker mi res ni prijetno, da mi pihaš v obraz in tretjič – kaj misliš? Vprašala sem te, če te boli, ko se spreminjaš. Mene ne in me zanima, če sem to samo jaz, ali tudi drugi ne občutijo bolečin. Saj veš, kosti in mišice spreminjajo obliko in to. Pa še kožuh dobiš…« sem odrezala. Zasmejal se je in se prevalil na hrbet. Oba sva gledala v strop, ki je bil prelepljen z zvezdami, ki so se v temi svetile. »Pa še kako boli,« mi je odgovoril z nasmehom na ustih. Pod svetlobo zvezd sem lahko jasno videla obliko njegovih ust. Čeprav je bil Ryan včasih tako tečen, da bi ga hudo nabrcala, je bil lep, pameten, včasih me je nasmejal… »Vou!« sem zaslišala v svoji glavi. »Kar naenkrat te zdaj zanima Ryan? Kaj za… RYAN?!« Ugotovila sem, o čem sem pravkar razmišljala. Odločila sem se, da o Ryanu nikoli več ne bom razmišljala drugače kot o prijatelju ali pa pač tečnobi. Obrnila sem se k sredini postelje, nato pa se je še on, tako da sva se gledala. Med najinima obrazoma le kakšen decimeter. »Torej…« me rekel Ryan in si ogledal celoten moj obraz. Z roko mi je šel skozi lase. Globoko sem dihala, a naenkrat sem se zavedala situacije. Spet sem se ulegla na hrbet in pogledala v strop. Le da tokrat nisem gledala zvezd, ki so se svetile na stropu, ampak nekam daleč stran. Gledala sem skozi strop in streho, nekam v nebo, kjer so se bohotile prave zvezde. Njih sem gledala. Lahko bi jih opazovala celo noč, a me je Ryan odtrgal od njih. »Jenn?« je me je poklical z žametnim glasom. In potem sem naredila nekaj, kar mi je prineslo vse, kar sem si vedno želela, pa vseeno nisem vedela, da si bom s tem nakopala toliko težav in skrbi. Pogledala sem ga.






NEXT?
05. avgust 2014
Waaaau perfect *0*
Neeeeeext
+ nova bralka
05. avgust 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg