Forum
Glavna junakinja moje zgodbe je 16 letna Rebecca (Becky) Winslow. Življenje se ji postavi na glavo, ko ji umre mama in se more spopasti z največjo težavo. Živeti more it k očetu in njegovi družini, v Los Angeles, vsaj dokler ni stara 18. Tam se ji zgodi ogromno težav, njena pol sestra Melissa jo obtoži, da ji je vkradla ogrlico, ki je vredna ogromno. Tako jo oče pošlje v internat in v srednjo šolo v središču Hollywooda. Oče jo ima sicer zelo rad, vendar ga njegova žena Taya prepriča da Rebecca slabo vpliva nanj. Rebecca ima v internatu med drugim tudi ljubezenske težave. Zaljubi se v sošolca Alexa. On pa na njo gleda le kot na prijateljico in ima že punco Vanesso.

Rebecca, oziroma Becky:




29.junij
Sedela sem na okenski polici in gledala mimoidoče. Nihče se ni zmenil zame. Bila sem nevidna. ''Kosilo!'' je zaklicala mama. Še zadnjič sem se ozrla proti cesti in se odpravila v hišo. Umila sem si roke in šla v kuhinjo ter prisedla k mami za mizo. Bili sva revni, pa kaj. Vzela sem žlico in začela jesti paradižnikovo juho, mojo najljubšo jed.
''Je vredu?'' je vprašala mama in se mi kot ponavadi nasmehnila.
''Odlično mami.'' sem odvrnila in dala v usta še zadnjo žlico juhe.
''Boš še?'' je vprašala in vzela krožnik.
''Ne hvala.'' sem odvrnila in vstala ter šla pomivat posodo.
Mama me je nekaj časa samo opazovala in se mi pridružila pri pomivanju.
''Becky, danes grem na razgovor za službo. Končno ne bova več živeli v takšni revščini. Pa tudi plača bo dobra.'' je rekla mama in me pogledala.
''Res? Vesela sem zate..Naj grem s tabo?'' sem odvrnila.
''Ne, ni treba. Ti kar ostani doma.'' je odvrnila in šla v dnevno sobo. Skomignila sem z rameni in šla v svojo sobo ter prebrala še zadnje poglavje knjige. Nisem bila kot moje druge vrstnice. Popoldneve sem raje preživljaala v svoji sobi, ter brala knjige in gledala filme, namesto da bi hodila po trgovskih centrih z prijateljicami. Če smo že pri prijateljicah, nisem jih mela veliko. Nikoli ni nobena prišla k meni da bi skupaj kaj počele. Niti po telefonu me ni nobena poklicala. Tudi na zabave nisem bila nikoli povabljena.
05. maj 2012
next :'D < 3
05. maj 2012
Ko sem prebrala sem pogledala skozi okno. Še vedno je sijalo sonce, zato sem šla ven in sedla na okensko polico ter opazovala mimoidoče. Mimo so šle tudi 3 moje sošolke. Pomahala sem jim, ena izmed njih se mi je samo kislo nasmehnila. Tega sem bila navajena. Nekaj časa sem še sedela zunaj, kmalu pa me je mama poklicala v dnevno sobo.
''Zdaj pa grem. Zakleni se noter. Boš videla, uspelo mi bo in skupaj boma imeli boljše življenje.'' reče in se nasmehne ter me objame.
Prikimala sem in jo pospremila do vrat. Objela sem jo in že je šla po pločniku. Vlil se je dež in odhitela sem v hišo.




Gledala sem nek film in zraven kot ponavadi zaspala. Čez nekaj časa pa me je zbudil grozen hrup ki je prihajal iz naše ulice. Pogledala sem skozi okno in zagledala rešilca in okoli polno ljudi. Stekla sem iz hiše kar v pižami in vsi so me samo debelo gledali.
''Kaj se je zgodilo?'' vprašam neko žensko pri rešilcu.
''Neko žensko je zbil avto.'' odvrne.
Pogledala sem noter in zagledala mojo mamo...
06. maj 2012
''Je to vaša mama?'' me vpraša eden izmed reševalcev.
Samo pokimala sem in debelo gledala.
Pokazal mi je da lahko stopim k njej. Prijela sem jo za roko. Mama me je s solzami v očeh pogledala.
''Hčerka moja..Naredi mi uslugo. V mojem predalu pod oblekami je noter listek, telefonska številka in naslov tvojega očeta. On bo poskrbel zate.'' reče in zapre oči.
''Neeeeeeeeeee mama! Neeeee!'' zakričim. Zvlekli so me stran od nje in me posadili na nek stol. Čez nekaj časa se mi je približala neka ženska.
''Žal mi je, vendar tvoja mama je...mrtva.'' reče in me objame. Vlile so se mi solze.
Soseda, ki je bila moji mami kot sestra me je odpeljala v svojo hišo.

Na pogrebu so me držali kar trije da nisem padla v nezavest. Ostala sem sama. Brez moje predrage mame.





---------------------------------------------------------------------

15.avgust
Sedela sem na letališču. Še zadnjič v deževnem Londonu. Bala sem se srečanja z očetom, ki sem ga nazadnje videla pri petih letih. Ampak nisem mela izbire. To je bila mamina želja pred smrtjo. Da grem živet k očetu. Iz nahrbtnika sem vzela mamino ogrlico in si jo dala okoli vratu. Prinašala mi je srečo.




''Vsi potovalci v Los Angeles, prosim če odidete na letalo.'' reče napovedovalka.
Pograbila sem nahrbtnik in torbo ter šla proti hodniku ki vodi na letalo. Pokazala sem karto in odhitela proti letalu. Sedla sem k oknu in iz torbe potegnila sliko mene in moje mame. Vlila se mi je solza, a sem se zadržala in sliko dala nazaj v nahrbtnik. Čakala sem kdaj bomo končno vzleteli.
''Oprosti,a lahko prisedem?'' vpraša nek fantovski glas.
Obrnila sem se proti njemu.
''Oh ja seveda, oprosti. Mislila sem da nihče ne sedi tukaj.'' odvrnem in hitro umaknem nahrbtnik iz sedeža.
''Ni panike.'' reče in prisede.
Pokimala sem in se obrnila proti oknu.
''Iz kje si?'' je prekinil tišino tisti fant.
Spet sem se obrnila proti njemu.
''Iz Londona.Ampak živet grem v Los Angeles.'' odvrnem.
''Oh, jaz sem Zac.Živim v Los Angelesu ampak sem bil na počitnicah pri teti.'' reče in mi ponudi roko.
''Aha.Me veseli.Jaz sem Becky.'' rečem in se malo nasmehnem.



09. maj 2012
Nekaj časa sma bila oba tiho..
''Torej v katero šolo greš če boš živela v Los Angelesu?'' vpraša in si popravi lase, ki so mu padali čez oči.
''Ne vem kam me bo oče vpisal. Ubistvu mi je pa vseeno.'' odvrnem.
''Aa..Jaz pa sem v internatu v Holywoodu.Zdaj septembra grem v drugi letnik.Pa še košarkaš sem.'' reče in se zasmeje.
''Aha..Cool.'' rečem in se spet obrnem nazaj k oknu.
''Oprosti, te gnjavim?'' vpraša.
''Ne.'' odvrnem.
Spet sem se spomnila vseh lepih trenutkov z mamo, ko sem ji obljubila da bom uspešno končala študij za gledališče. Bila sem čisto na robu joka. Zac je nekaj časa bil tiho, dokler ni opazil da je nekaj narobe.
''Oprosti, ampak a si vredu?'' vpraša.
''Ne. Nisem.'' odvrnem.
''Kaj je narobe? Vem da sem čisti neznanec ampak lahko mi zaupaš. Ko prispema v LA ti lahko dam telefonsko številko in facebook.'' reče zaskrbljeno.
''Nimam facebooka. Nisem kot druge najstnice.'' rečem.
''Kaj te muči Beck? Ah oprosti,šele spoznal sem te pa sem ti dal vzdevek.'' reče in se nasmehne.
Olajšala sem si dušo. Povedala sem mu kako mi je umrla mama in kam grem živet zdaj. Zac me je vneto poslušal in mi na koncu obrisal solze. Ko smo končno prispeli na letališče v LA sem poiskala listek z naslovom od očeta.
''Čakaj, pa tvoj oče ve da prideš?'' vpraša Zac.
''Ja. Moja soseda ga je poklicala. Verjetno me že pričakuje.''
''Pridi, lahko te pospremim. V kateri ulici živi?'' vpraša.
''McCartney Street 12.'' rečem in mu pokažem listek.
''Kaj?'' vpraša in nekaj časa samo gleda listek.
''Je kaj narobe?'' vprašam.
''Je tvoj oče Paul McCartney?'' vpraša začudeno.
''Ja.Kaj je to kaj posebnega?'' se začudim.
''Tvoj oče je zelo zelo bogat politik. Zato se tudi ulica imenuje McCartney Street.'' reče.
''O moj bog.'' odvrnem in grem proti taxiju.
Odpeljala sva se do hiše..Ma kakšne hiše. Palače ubistvu!





''Hvala ti da si me pospremil.'' rečem Zacu in izstopila sem iz taxija.
Nekaj časa sem še stala pred ograjo in občudovala. Je to mogoče da je moj oče tako bogat? Nenadoma me je prestrašil stražar pri ograji.
''Gospodična vam lahko kako pomagam?'' vpraša.
''Pravzaprav ja, sem Becky Winslow.Hčerka od Paula McCartneya.'' odvrnem.
''Aha. Gospod McCartney vas že pričakuje.'' reče in odpre vrata.
Odhitela sem proti vhodu. Še malo sem se nadihala svežega zraka in pozvonila. Odprla mi je neka služkinja.
''Gospodična Winslow? Gospod McCartney vas pričakuje. Kar za mano.'' reče in mi nakaže naj grem za njo. Občudovala sem notranjost hiše. Vse je bilo tako...Kraljevsko. Prispeli sma do nekih vrat. Najprej je vstopila služkinja, sledila sem ji in se ozrla po prostoru. Videla sem polno knjig in na koncu prostora mizo z polno papirji. Tam je sedel očitno moj oče. Vstal je in se nasmehnil. Bil je urejen. V obleki in kravati.




''Rebecca moja mala, kako si zrastla.'' reče in pride do mene ter me objame.
''Oče..Nisem vedela da si tako bogat in da si politik.'' odvrnem.
''Oh, to ni nič takšnega. Tudi ti se boš zdaj navadila na takšno življenje. Pridi, naj ti predstavim mojo hčerko in ženo.'' reče in mi pokaže proti vratom.
''Hčerko?'' vprašam.
''Ni prava hčerka.Ime ji je Melissa in se bosta sigurno odlično razumeli.'' reče in mi pokaže naj mu sledim po hodniku. Bila sem v zadregi. Kako naj se obnašam.
09. maj 2012
u90852
u90852
Next
09. maj 2012
u47197
u47197
Neext
09. maj 2012
next!! to je ena bolša od tvojih!!
09. maj 2012
Prispela sma do ogromne sobe. To je očitno dnevna soba.




''Počakaj tukaj. Takoj se vrnem.'' reče oče in mi namigne naj sedem.
Ubogala sem ga in občudovala sobo. Čez nekaj časa se je oče vrnil. Za njim pa dve ženski postavi.
''Rebecca,to je moja žena Taya.'' reče oče.
Vstala sem in ji ponudila roko. Nasmehnila se mi je. Ampak imela sem občutek da se pretvarja.
''To je pa Melissa, Tayina hči.'' reče oče in Melissa stopi do mene. Ni se mi niti malo nasmehnila. Samo premerila me je od glave do pet, se obrnila in zginila iz sobe.
''Ne ji zamerit, včasih je trmasta.'' reče oče in se nasmehne.
Sploh se nisem čudila da je tako čudna če je razvajena in oblečena v najbolj draga oblačila.




''Samo trenutek nama oprosti.'' reče Taya in povleče očeta na hodnik.
Vseeno sem slišala kaj sta se pogovarjala.
''Očitno potrebuje preobrazbo. Kako je pa oblečena!''
''Ja, ampak je ne bom silil v nič. Rekel ji bom če hoče.'' reče oče in pride noter.
Taya je stala pri vratih in samo debelo gledala.




Zdelo se mi je čudno da ima smešno frizuro če je politikova žena.
''Rebecca zdaj ko si pri nas bi te vprašal če si za stilsko preobrazbo. Jutri te bo tvoj bratranec Jesse pospremil po nakupih. Kot nova boš.'' reče in me pogleda in čaka na moj odgovor.
''No prav.'' rečem in se nasmehnem.
''Zdaj pa pojdi v zgornje nadstropje. Tam te Nikki pričakuje da ti pokaže sobo. Verjetno si utrujena.''
Brez besed sem samo odhitela v zgornje nadstropje. Tam me je čakala služkinja Nikki in me odpeljala do moje sobe..
09. maj 2012
u47197
u47197
Neext
09. maj 2012
neeext!!! kera bitch je ta Taya al pa Melissa
09. maj 2012
Y-kiss-Y ~ haha :'D am mogla sm dat notr ene osebe ko so zlobne ane

drugač pa hvala vsem da ste začele brat, ful mi velik pomeni

--------------------------------------------------------------------------------------------------------

Vstopila sem noter. Kar zakričala sem od navdušenja. Soba je bila velika kot moja in mamina cela hiša!




Bila je starinska. Ampak mi je bila všeč. Odložila sem nahrbtnik in se vrgla na posteljo. Nikki je samo zavila z očmi in izstopila ter zaprla vrata. Zasmejala sem se po dolgem času in skakala po postelji kot nora. Ko sem se utrudila sem zaspala. Zvečer me je prišel zbudit oče, ker Nikki ni upala. Počasi sem odprla oči in ga zagledala pred seboj.
''Oče? Koliko je ura?'' vprašam zmedeno.
''Ura je sedem.Čas za večerjo.Pridi dol.Si se naspala?'' vpraša in se nasmehne.
''Ja.'' odvrnem in se počasi dvignem.
Skupaj sva odšla v spodnje nadstropje v jedilnico. Tudi tam sem se začudila.





''Waaaaw.'' rečem potiho.
''Je kaj narobe?'' vpraša oče.
''Ne, samo tako je ogromno.'' rečem in se nasmehnem.
''Prisedi.'' reče in mi pokaže na stol.
Melissa me ni niti pogledala, Taya pa je bila že zatopljena v hrano. Vsi smo bili tiho.
Ko smo pojedli pa je tišina izginila.
''Rebecca, si se najedla? Želiš še kaj?'' vpraša oče.
''Sem, hvala.'' odvrnem.
Na koncu sva za mizo ostali sami z Melisso. Videla sem da me sovraži,zato sem raje odhitela v svojo sobo. Listala sem revije in se dolgočasila do konca večera. Ko sem že hotela zaspati pa je v mojo sobo prišla Melissa. Grdo me je pogledala.
''Poslušaj ti mala. Če misliš da ti bom prepustila mesto politikove hčerke se motiš! Vrni se tja kamor si prišla,če ne bom za to poskrbela jaz!'' reče in prekriža roke.
''Poslušaj me Melissa. Nisem ti prišla prevzet nobenega mesta. Ti sploh nisi njegova prava hčerka.'' rečem in jo grdo pogledam.
''Kako si drzneš jezikat meni?! Melissi McCartney!''
Zasmejala sem se in ji pokazala sredinski prst.




''Kaj naj bi to pomenilo?'' vpraša.
''Fuck you.'' odvrnem in se naglas zasmejem.
''Boš še videla!'' reče in odhiti ven.

18.avgust
Zjutraj me je zbudila Nikki. Oče se je dogovoril z mojim bratrancem Jessejem da me odpelje v shopping. Čudno da mi mama nikoli ni omenila da imam kakšnega bratranca.
Dvignila sem se iz postelje in oblekla svoja preprosta oblačila. Šla sem na zajtrk, tokrat sama.
''Gospodična McCartney, gospodič McCartney vas pričakuje v dnevni sobi.'' reče Nikki.
''Gospodična McCartney?'' vprašam in se začudim.
''Vaš oče mi je rekel naj vas od zdaj naprej kličem tako, ker vam je spremenil priimek.'' reče in odide v kuhinjo.
Skomignila sem z rameni in odhitela v dnevno sobo. Ustavila sem se pri vratih, zagledala sem fanta mojih let, z svetlimi lasmi.




Ko me je zagledal se je nasmehnil in se mi približal.
''O torej, ti si ta moja sestrična iz Londona.'' reče in se zasmeje.
''Ja.'' odvrnem.
''No, jaz sem Jesse in me je tvoj oče zadolžil da te odpeljem po nakupih in do frizerja da se polepšaš,čeprav se mi zdiš kar prikupna glede na to da si politikova hči.'' reče in se spet zasmeje.
''Am..Hvala.'' rečem.
''No, pa greva.'' reče in me potegne za sabo.
09. maj 2012
u73295
u73295
next
09. maj 2012
u88172
u88172
next
09. maj 2012
Ko sva prišla do avta sem se samo začudila. Sedla sem noter.
''Imaš svoj avto?'' vprašam.
''Ja, star sem 19 let.'' odvrne.
''Aaa..''
''In kakšna se ti zdi Melissa?'' vpraša.
''Še vprašaš? Čisto brezvezna! Sploh ne ve kaj pomeni če ji kažeš sredinca.'' rečem.
''Aha..No vsaj nisem edini ki je opazil da je čudna. Mene hočejo poročit z njo ko bo polnoletna. Že zdaj želijo da sva par ampak se jaz na srečo izognem.'' reče in se zasmeje.
''Oh bogi revež.'' rečem in se še sama zasmejem.
''No, nočem ti obujat spomine ne preteklost ampak, stric, torej tvoj oče mi je povedal kaj se ti je zgodilo. Žal mi je in če boš kdaj potrebovala koga da te potolaži, imaš mene.Jaz nimam niti sestre niti brata in sem si vedno želel mlajšo sestro, torej mi boš zdaj ti kot sestrica.''
''Lepo od tebe. No, potem pa boš tudi ti od zdaj naprej moj bratec.'' rečem in se nasmehnem.
Čez nekaj minut sva prispela pred ogromen shopping center.




''No če se strinjaš, greva najprej do frizerke da ti uredi pričesko.'' reče Jesse.
''Ampak, navezana sem na dolge lase.'' rečem in se primem za lase.
''Ne skrbi, še vedno boš imela dolge lase.'' reče in se zasmeje.
Odhitela sva v frizerski salon, medtem ko sem jaz bila noter mi je Jesse že šel kupit čevlje in obleko da bom že po shopping centru hodila kot nova. Bila sem živčna. A z rezultatom sem bila več kot vesela. Preoblekla sem se in ko sem izstopila so me frizerke in Jesse samo debelo gledali.





''Sem kaj narobe oblekla ali se mi je make up razmazal?'' vprašam.
''Ne, čudovita si Becky. Čisto drugačna.'' odvrne Jesse.
''Joj..Ne morem verjeti da je to res.Ampak te pete mi niso všeč.'' rečem.
''Se boš navadila. Pridi zdaj, greva še po nakupih.'' reče in me potegne za roko.
Komaj sem hodila v petah a mi je nekako šlo.Nakupila sva polno stvari. Tudi novi mobilni telefon ker sem mela starega čisto uničenega. Utrujena sva sedla v avto in se odpeljala.
Takrat pa sem se spomnila Zaca.
''Joj! Zdaj lahko pokličem Zaca.'' rečem in že iščem njegovo telefonsko številko.
''Kdo je Zac?'' vpraša Jesse.
''Spoznala sem ga na letalu, pomagal mi je priti do očeta.'' odvrnem.
Pritisnila sem tipko 'kliči' in številka je bila nedosegljiva. Čudno..
Ko sva prispela sem čisto vesela vstopila v hišo in naletela na očeta.
''Rebecca? Si to ti?'' vpraaša.
09. maj 2012
''Ja oče, jaz sem.'' odvrnem in se nasmehnem.
''Prelepa si. Zdaj pa te čaka še težje delo. Mogla se boš navadit kulturno obnašat, hojo boš mogla malo natrenirat.'' reče.
''O kristus. To še manjka.'' odvrnem in odhitim po stopnicah gor v svojo sobo.
Tam sem zagledala Melisso.
''Kaj za vraga počneš tukaj?'' zakričim.
''O vidim da si spremenila svoj izgled, še vseeno si vsiljivka in vedno boš!'' zakriči in odhiti iz sobe.
Čez nekaj časa se je vrnila nazaj in z njo Taya in oče.
''Ona mi je vkradla mojo največ vredno ogrlico! Sigurna sem da jo ima ona!'' kriči Melissa.
''Kaj?!'' se začudim.
''Pomiri se Melissa, sigurno je pomota.'' reče oče.
''Vseeno bom pregledala sobo, Melissi verjamem.'' odvrne Taya in odpre moj predal.
''Kaj pa je to?'' reče in potegne ven ogrlico.





''Kaj? Ničesar nisem vkradla!'' odvrnem in pogledam proti očetu.
''Ne morem verjeti Rebecca.'' reče in odide iz sobe.
Za njim je takoj šla Taya.
''To je sigurno tvoje maslo Melissa!'' rečem in jo potegnem za lase.
''Seveda je, pusti me to boli krava!'' zakriči in me udari.
Tako sva se stepli in naju je prišla ločit Nikki. Melissa je takoj pobegnila ven. Nikki se mi je zdela zelo kul, sploh ne vem zakaj je služkinja v tej hiši če je lepa in bi lahko dobila kateregakoli fanta bi hotela.





''Hvala Nikki.'' rečem in jo primem za roko.
''Ni za kaj gospodična McCartney.'' odvrne in hitro umakne roko.
''Oh Nikki, kliči me Becky. Res ni potrebe da me kličeš gospodična McCartney. To mi nikakor ni všeč. Tudi Rebecco sovražim. A so res vsi v tej hiši tako čudni?!'' rečem.
''Vaš oče je dober človek, verjemite. Tudi vi vem da niste vkradli ogrlice, ker niste takšni.'' reče in se nasmehne.
''Nikki, zakaj pa nimaš fanta? Zakaj sploh delaš tukaj?'' vprašam.
''Nimam fanta. Nesrečno ljubim nekoga že dve leti. Delam pa tukaj ker nimam denarja. Becky, vas hočejo starši poslat v internat.'' odvrne.
''Kaj? Kakšen internat?'' vprašam.
''Internat v Holywoodu.'' reče in odide skozi vrata..

---------------------------------------------------------------------------------

31.avgust

Oče me je poslal v internat.
Vse sem si pripravila, Nikki mi je pomagala spakirati. Še zadnjič sem pogledala svojo ogromno sobo.
''Rebecca, čas je za odhod!'' zakriči oče. Pograbila sem nahrbtnik in odhitela pred hišo. Nažalost oče ni imel časa da bi me pospremil do šole, zato me je peljal šofer. Objela sem očeta, Jesseja in Nikki.
''Bodi pridna Rebecca.'' reče oče in se nasmehne. Samo pokimala sem in pogledala proti Jesseju.
10. maj 2012
u91499
u91499
Next.!
10. maj 2012
''Prišel ti bom na obisk, itak ni daleč.'' reče in me objame.
''Pogrešala vas bom.'' rečem in grem v avto.
Pomahala sem jim in se obrnila naprej. Šofer me je pripeljal pred ogromno stavbo. Torej najbrž je to internat.




Šola je kar v prizidku internata. Zgledalo je kot hotel. Nisem mogla verjeti.
''Gospodična McCartney, to je vaš internat.'' reče šofer spredaj. Hitro sem izstopila in se še naprej čudila. Šoferju sem se zahvalila za prevoz, pograbila kovčke in se napotila proti vhodu. Iskala sem sobo št. 118. Tam naj bi živela jaz. Vsi so me gledali, eni so me požirali z očmi, punce so občudovale moje drage obleke. Jaz pa sem se obnašala čisto normalno. Naenkrat sem se pomotoma zaletela v nekega fanta. Nasmehnil se mi je. Omg kakšen popounež *_*





''Oprosti, nisem te videla.'' rečem in hitro poberem kovček.
''Vredu je.'' odvrne in se še enkrat nasmehne.
''Alex, pridi sem!'' zakriči eden izmed fantov.
Še enkrat me je pogledal in šel k tistemu fantu. Torej mu je ime Alex. Ne smem se zaljubit.
Ko sem končno prispela do sobe 118, sem takoj vstopila. Noter so bile tri postelje. Torej so dve zraven mene v sobi. Vrgla sem stvari na prosto posteljo in v roke vzela iPhona.





Napisala sem sms očetu, da sem prispela. Naenkrat so se odprla vrata, noter je vstopila dolgolasa punca.





''Hej, ti si očitno moja cimra.'' reče in se nasmehne.
''Ah ja, jaz sem Becky.'' rečem in ji podam roko.
''Jaz pa Emma Bynes.'' reče in se nasmehne.
''No, ubistvu sem Rebecca McCartney ampak imam raje kar Becky.'' odvrnem.
''No vredu, Becky. V katerem letniku si?'' vpraša.
''2.D.'' odvrnem.
''Aha, potem boš moja in Vanessina sošolka.'' reče.
Kmalu je prišla noter še ena punca.





''O končno si tu, iščem te po celem internatu.'' reče Emma.
''Če sem bila z Alexom. Rekel je da pride sem po mene in greva skupaj do bazena.'' reče in pogleda proti meni.
''Ah, to je Becky. Najina nova cimra in sošolka.'' reče Emma in pokaže na mene.
''Me veseli, jaz sem Vanessa.'' reče,se nasmehne in mi poda roko.
''Tudi mene..'' rečem.
''Čakaj, a si ti Rebecca McCartney? Hčerka od McCartneya, predsednika?'' vpraša.
''Ja.'' odvrnem.
Takrat pa se pri vratih pojavi Alex, tisti ki se mi je nasmehnil.
''Ljubica si pripravljena?'' vpraša.
''Seveda sem.'' reče in ga objame.
''A imata novo cimro, vidim.'' reče Alex in me pogleda.
''Ja, to je Becky.'' reče Vanessa.
''Aha, jaz sem Alex. No greva zdaj.'' reče in jo potegne ven.
Naslonila sem se na okensko polico in razmišljala. Torej je Alex Vanessin fant in mi je všeč. Ne sme mi bit.
''Oh, Vanessa je že eno leto tako zaljubljena. Ravno danes imata eno leto.'' reče Emma.
''Aha.'' odvrnem zamišljeno.
''Pridi, naj ti razkažem šolo pred večerjo.'' reče in mi pokaže naj grem proti vratom.
Razkazala mi je čisto vse. Res je bila zelo prijazna. Potem pa je sledila večerja. Z Emmo sva sedli k še nekim puncam, ki so prav tako moje sošolke.
''Poglej ga, Zaca. To je pa najbolj priljubljen fant na šoli, čeprav noče bit.'' reče Emma in pokaže na nekega fanta ki klepeta z Alexom.
''Kaj? Zac?'' vprašam in se začudim, ko vidim da je to tisti Zac ki sem ga spoznala na letalu.
Potem so on,Alex in Vanessa skupaj sedli za eno mizo in se naglas smejali. Emmi sem povedala da ga poznam.
''Idi k njemu.'' reče.
''Ne bom jih motila.'' odvrnem. Naenkrat se je Zac ozrl po jedilnici in so se mu oči ustavile na meni. V roke je vzel telefon. Naenkraat mi je zazvonil moj telefon. Dobila sem sms od njega: A se mi samo zdi ali te res vidim??
Odpisala sem mu: Ne zdi se ti, res me vidiš in js vidim tebe. Opazovala sem ga kako je prebral sms in se mi nasmehnil. Ko smo pojedli sem odhitela ven in tam naletela na Zaca.
10. maj 2012
u91499
u91499
Next.!!
10. maj 2012
Pritekel je do mene.
''Hej, Beck?'' reče.
''Zac? Ne morem verjeti.'' se začudim.
''Kaj ti delaš tukaj?'' vpraša.
''Ah,oče me je vpisal, ker sem kao vkradla ogrlico od polsestre.Dolga zgodba.'' odvrnem.
''V katerem letniku si?'' vpraša.
''2.D.'' odvrnem.
''Dobrodošla,sošolka.Naj ti kaj razkažem?'' vpraša.
''Ne hvala, Emma mi je vse razkazala.'' odvrnem in grem proti sobam.
Pritekel je za mano.
''Torej, v kateri sobi si?'' vpraša.
''118.'' odvrnem.
''Z Emmo in Vanesso?'' vpraša.
''Ja.'' rečem.
''Vanessin Alex je moj bff.'' reče.
''Sem opazila ja. Prosim ne omenjaj mi ga.'' odvrnem in ga jezno pogledam.
''Zakaj?'' vpraša.
''Kar tako. No..Se vidimo.'' rečem in se nasmehnem ter grem v sobo.

----------------------------------------------------------------------------------------

1.september
Ob sedmih me je zbudila budilka. Samo 1 uro imam časa da se uredim za prvi dan pouka. Hitro sem planila pokonci, prav tako tudi Emma in Vanessa. Iz omare sem potegnila oprijete črne tričetrt kavbojke, belo oprijeto majico z naramnicami in all starke. Hvala bogu jih zdaj ko ni očeta lahko nosim in sem preprosta. Uredila sem se in z Emmo in Vanesso smo se odpravile do učilnice, kjer bo potekal naš pouk. Razen športna in glasbena vzgoja ne bosta v tej učilnici.





Ustavile smo se pri vratih.
''In se spet začne mučenje.'' reče Vanessa.
''Joj saj ni tako hudo no.'' odvrne Emma.
''Kakšen uspeh si imela ti na prejšnji šoli Becky?'' vpraša Vanessa.
''Odličen, vsa leta odličen.'' odvrnem.
''Kaj? Ti se hecaš? Jaz sem prav dobra, Vanessa je pa lani komaj letnik zdelala.'' reče Emma.
''Pa saj ni tako težko.'' rečem in se zasmejem.
Takrat pa sta prišla Alex in Zac.
''Hej, ste pripravljene na teženje?'' vpraša Zac.
''Ne. Edino Becky je. Ona vse zna, vsa leta je odlična.'' reče Emma.
''Res?'' vpraša Zac in me pogleda.
''Ja.'' odvrnem.
''Potem boš pa lahko pomagala meni in Vanessi.'' reče Alex.
Samo pokimala sem in kmalu je prišla profesorica ter nam odklenila razred. Ni bila videti stara, očitno je še mlada.



10. maj 2012
u73295
u73295
next
10. maj 2012
u91499
u91499
Next!
10. maj 2012
neeeext!!
mene sam neki zanima kak lohk ti pišeš ob pol enajstin pa ob pol enih?? a nis ti u squul??
mmg sem prašam!
10. maj 2012
Vstopili smo. Sedla sem v čisto zadnjo klop, Zac je sedel spredaj, Emma prav tako, Vanessa in Alex pa nekje v sredini.
''No prosim za posluh. Sem Amanda Elliot. Vaša razredničarka, lani ste imeli drugo razredničarko, ki pa je žal odsotna zaradi operacije glasilk. Torej bom vaša razredničarka jaz. Nekaj vas poznam že iz 1.letnika ko sem vas učila glasbeno vzgojo. Vidim pa par novih obrazov. Trije ste baje novi, tebe vidim da si nova. Predstavi se malo.'' reče profesorica in pokaže na mene. Vsi so se obrnili k meni. Pogumno sem vstala in pogledala najprej proti Emmi in Zacu. Oba sta se nasmehnila.
''No, sem Rebecca McCartney.'' rečem. Vsi so se začudili ko sem povedala svoje ime.
''Zanimivo, Rebecca. Je tvoj oče mogoče Paul McCartney?'' vpraša.
''Ja.'' odvrnem.
''In kakšni so tvoji interesi? Po tvojem naglasu slišim da prihajaš iz Anglije. Kako to da si se vpisala na to šolo in ne živiš pri bogatem očetu?'' vpraša.
''Dolga zgodba, ja prihajam iz Anglije, natančno iz Londona. Oče me je vpisal sem. Drugače pa bi rada postala umetnica, veseli me glasba,igralstvo in pisanje.'' rečem in se nasmehnem.
''Super. Ravno jaz sem bila podobna tebi ko sem bila v srednji šoli. Enake cilje sem imela in poglej me zdaj.'' reče in se zasmeje. Sedla sem v klop in se ozrla po razredu, Alex se je smejal Vanessi. Zakaj morejo bit vsi popolni zasedeni?
Ko je končno zazvonilo, smo imeli 5 minutni odmor. Spotaknila sem se na torbi od neke blondinke. Nisem še vedela njenega imena.





''Pazi kje hodiš trapa londonska!'' zakriči.
''Oh oprosti, nisem videla. A ne moreš torbe dat bolj noter?'' rečem.
''Kaj si pa ti misliš da si a?'' vpraša.
''Jaz sem Rebecca McCartney, ti pa si?'' vprašam.
''Ashley Santiago. Miss šole!'' zakriči.
''Ja saj, se sploh ne čudim.'' rečem in jo grdo pogledam.
Šla sem do Emme in Zaca.
''Beck! Bolje da se ne zapletaš z Ashley. Je najbolj popularna punca na šoli in njena žrtev za osvajanje sem jaz...'' reče Zac.
''Če me je pa razjezila. Kot da je nekaj več.'' odvrnem.
''Zac čudno da nisi z njo če je najbolj popularna, prav tako si tudi ti.'' reče Emma.
''Ni moj tip, druga mi je všeč.'' reče Zac in odide do Alexa.
''Pa ti Becky? Ti je kdo všeč?'' vpraša Emma.
''Nažalost je.'' odvrnem.
Kmalu je zazvonilo in imeli smo matematiko. Sledila je malica.
10. maj 2012
Y-kiss-Y ne, nisem..(;
10. maj 2012
u73295
u73295
next
10. maj 2012
Jaz, Zac in Emma smo sedli skupaj, za nami pa sta prišla še Alex in Vanessa. Spet v Alexovi bližini-.-'' Naenkrat se je Zac skril za moj stol.
''Kaj delaš?'' ga vprašam.
''Prosim ne izdaj me, Ashley me že išče. Nočem da me opazi.'' zašepeta Zac.
''Aja, vredu.'' rečem in se zasmejem.
Ashley se je čez nekaj časa približala naši mizi ampak na srečo ni videla Zaca.
Ko smo pojedli smo odhiteli do telovadnice kjer naj bi imeli športno. Sedli smo na neke stopnice in čakali da pride profesorica za športno vzgojo. Z Zacom sva sedela čisto zgoraj, pod nama pa Emma.
''Super, moj najhujši predmet.'' reče Emma.
''No saj ni tako hudo.'' reče Zac.
''Lahko je tebi ko si košarkaš.'' odvrne Emma.
''No pomirita se, meni je športna vzgoja super malo za sprostitev.'' rečem.
''No vsaj ena pametna.'' reče Zac in se zasmeje.
Čez nekaj časa je prišla profesorica.
''No prosim za malo posluha. Nekateri me že poznate, nekateri ne. Sem Jennifer Byron. Učila vas bom športno vzgojo. Največkrat bomo tukaj ali pa zunaj na igrišču, včasih pa tudi pri bazenu.'' reče in si nas vse ogleda. Razkazala nam je kje vse bomo imeli ure športne vzgoje. Hodili smo ob bazenu. Z Zacom sva hodila skupaj. Ves čas sva si govorila vice in umirala od smeha, drugi pa so naju gledali kot čudaki z marsa.
Tako mi je na šoli postalo všeč. Razen malenkosti. Zagledala sem se v Alexa in Ashley me je vedno hotela poniževati. Po pouku me je na recepcijo šole poklicala tajnica..
10. maj 2012
u73295
u73295
next
10. maj 2012
Tam pa me je čakal nihče drug kot moj zlati bratranec Jesse.
''Jesse!'' rečem in ga objamem.
''Hej Becky, prišel sem pogledat če si vredu.'' reče.
''Vse je super, pridi da ti razkažem šolo.'' odvrnem in ga povlečem na hodnik.
Tam sva naletela na Emmo.
''Emma, naj ti predstavim Jesseja, mojega bratranca.'' rečem in Jesse ji takoj poda roko.
Nasmehnila sta se drug drugemu, Emma pa je postala čisto rdeča.
''No, Becky se slišiva, uživaj. Morem it počasi domov.Kosilo pa to.Čaw.'' reče Jesse in me objame. Še enkrat se je nasmehnil Emmi in odhitel skozi vrata.
Emma je bila čisto zasanjana. Prijela sem jo za roko in jo zvlekla v sobo.
''To je tvoj bratranec?'' vpraša.
''Ja.'' odvrnem in se zasmejem.
''Perfekten je.'' reče in se zagleda skozi okno.
''Emma? Čakaj malo..Všeč ti je kajne?'' vprašam.
''Ja. Ampak ne povej mu tega prosim!'' reče.
''Ne bom.'' rečem in se zasmejem.

Kmalu zatem smo imeli kosilo. Zaca pa ni bilo nikjer. Odločila sem se da ga poiščem. Prišla sem do njegove sobe in se ustavila pri vratih. Slišala sem da nekaj poje. Ko je nehal peti sem mu zaploskala.
''Beck? Kaj pa ti tu?'' reče in hitro besedilo skrije pod blazino.
''Ni te bilo na kosilo in sem se odločila da te poiščem. Dobra pesem. A je tvoja?'' vprašam.
Samo prikimal je in hitro vstal iz postelje.
''Nisi mi omenil da imaš talent za petje.'' rečem in se nasmehnem.
''Nočem da to kdo izve. Prosim ne govori tega okoli. Sploh pa ne Alexu, ki pravi da je košarka edina najboljša stvar na svetu.''
''Ne bom.'' rečem in se odmaknem od vrat. Naenkrat je noter stopil Alex.
''O vidva, kar sama tukaj a.'' reče Alex in se vrže na posteljo.
''Ja kaj je pa to takega če sva sama?'' reče Zac.
''Nič. Emma vaju išče in vaju ne najde.'' reče Alex.
''Am..Greva Zac.'' rečem.
Nisem hotela več biti v Alexovi bližini.
10. maj 2012
u47197
u47197
Neext
10. maj 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg