Forum
Hej,hej,hej
Torej to bo še ena zgodbica o One Direction(v njej fantje NE bodo slavni). Bi bla zelo vesela,če bi brali in napisali svoje mnenje in prosim,da svoje slabe komentarje malo omilite.

Za zgodbico sem naredila tudi triler,ki pa je moj prvi(zato prosim da ste prizanesljivi):


Torej,zdaj lahko začnete brati,čez 3,2,1 READ






''Torej me pošiljata stran,ker nisem dovolj divja?!''sem ogorčeno vprašala in strmela v žensko,ki je stala pred menoj in ki naj bi bila moja mama. Mama,ki me je hotela poslati stran. Zraven nje je stal njen fant Grayson in me gledal z grajajočimi očmi.
''Veš da to ni razlog'' se je znova oglasila mama,jaz pa sem še se bolj razburila in roke stisnila v pesti.
''Prekleto kaj pa je potem?''sem zavpila in z roko z mize pometla vazo,da je grobo priletela na tla in se raztreščila na milijon koščkov. Rahlo ovenele rdeče vrtnice so osamljeno obležale na mokrih tleh in črepinjah,jaz pa sem ledeno strmela v dva človek pred menoj,ki sta me gledala mami z obupanim Grayson pa z jeznim in privoščljivim pogledom.
''Oprosti,ker se vsak vikend ne napijem,oprosti ker ne kadim ali jemljem mamil'' sem znova zakričala in nisem mogla verjeti svojim ušesom. Navaden dan se je spremenil v nočno moro in vedela sem,da še se zelo dolgo ne bom mogla zbuditi iz nje.
Zastrmela sem se skozi okno in zadrževala solze.
''Kaj res ne vidiš Noelle?Vse dneve si doma pred zvezki in ne delaš nič! Še zdaj ko je poletje vse dneve preždiš doma! Nikoli ne greš ven s prijatelji,nikoli k nikomur ne greš in nikoli nihče ne pride k tebi. Tvoj telefon je nehal zvoniti,nikoli ne dobiš sms-ov ali kakšnih pisem''je začela razlagati mama in lahko sem videla,kako se je njeno drobno telo začelo rahlo tresti v jezi in razburjenju. Imela je dovolj. Mene je imela dovolj.
''Pomiri se,Amelia''ji je tiho zašepetal Grayson,ki je samo tiho spremljal kričanje,ki je napolnjevalo kuhinjo. Sovražila sem njegovo igrico,ki se je imenovala 'sem dober partner'. Vsaj trikrat na teden je odšel v gostilno se ga napil nato pa kričal na mami in pa name. Predvsem name. Mama seveda ni nikoli nič ukrenila. Vedno je opravičevala njegovo kričanje. A vsaj roke ni nikoli dvignil nad nama.
Samo strmela skozi okno in je nisem hotela pogledati.
''Pa kaj?Ne potrebujem drugih. Čisto dobro mi je sami''sem rekla v trdnem prepričanju.
''Upam,da veš kako zelo se motiš. Vse odkar je Adrian...'' Ko sem zaslišala njegovo ime se mi je grlo v trenutku zadrgnilo,v trebuhu se mi je naredila ogromna kepa in telo se mi je začelo rahlo stresati v bolečih krčih. Umaknila sem pogled z okenske šipe in se zastrmela v mamine zaskrbljene pa vendar odločne rjave oči ter stopila korak naprej.
''Ne omenjaj ga...'' sem zašepetala,ko mi je po nekaj bolečih vdihih končno uspelo izdaviti te tri besede,ki sem jih ponavljala zadnjih nekaj mesecev.
''Noelle minilo je že dve leti. Kdaj boš prebolela?Adrian bi hotel da...''
''Rekla sem,da ga ne omenjaj!''sem znova zavpila.
Nisem bila od vedno taka. Včasih sem bila normalno dekle polno življenja in radosti. Govorijo,da nihče nima popolnega življenja. A jaz sem ga imela. Imela sem vse in vse mi je bilo odvzeto.
''Dovolj!'' je zagrmel Grayson in mamo prijel okrog ramen. Okrog njenih oči sem lahko videla gubice,ki so se pojavile vedno,ko je trdno stiskala ustnice. Njeni kratki rjavi lasje so ji obkrožali utrujen obraz medtem,ko je ogorčeno strmela vame.
''Jutri boš odšla v Walbrook Street k svojemu bratrancu in pika. Konec razprave''je na koncu rekla, jaz pa sem že odprla usta,da bi zakričala ali zaklela a namesto tega sem samo jezno zastrmela v svojo mati in Graysona ki mu je na ustnicah igral nasmešek nato pa odvihrala po stopnicah v svojo sobo. Niti malo nisem dvomila,da je bila to njegova ideja mama pa se je tako ali tako z vsem strinjala. Izpod postelje sem privlekla velik črn kovček in vanj začela metati obleke. Šele ko sem na svoji zeleni majici opazila mokre pike sem ugotovila da jokam. Spakirala sem še preostalo potem pa odprla majhen rjav predalnik ter iz njega izvlekla obesek,nato pa sem sedla na okensko polico. Glavo sem prislonila ob mrzlo šipo medtem,ko mi je najbolj dragocena stvar polzela med prsti. Z roko sem nežno potovala po srebrni verižici in nato nazaj k obesku zelene barve. Spustila sem pogled in se zastrmela v veliko zeleno kobro, ki je gledala vame. Močno sem stisnila majhno kovinsko stvarco v pest medtem,ko so mi solze počasi polzele po licih.
Tisti večer sem zaspala na okenski polici s kačo v rokah in z bolečino v srcu.
--------------------------------------
Opazovala sem kako so kaplje polzele po okenski šipi medtem,ko sem se v taxiju peljala do svojega novega doma čez poletne počitnice,morda še dlje. Čakalo me je še 10 minut vožnje,ki sem jih porabila za razmišljanje. Spomnila sem se maminih žalostnih a obenem trdih oči,ko sem stopila v taxi. Pred odhodom nisva veliko spregovorile in še vedno sem bila jezno nanjo. In na Graysona. Ta je ravnodušno stal na pragu,ko sem lezla v taxi in močno sem dvomila,da me bo pogrešal.
''Gospodična tukaj smo''sem zaslišala glas možakarja,ki me je pripeljal pred veliko belo vilo. Izstopila sem,možakar pa mi je preden je odpeljal,pomagal zložiti kovčke iz prtljažnika. Ko je avto odpeljal po cesti in izginil za ovinkom sem znova ostala sama. Ko sem bila nazadnje tukaj sem imela 13 let. Od tedaj se je veliko spremenilo,vključno z mano. Stopila sem nekaj korakov naprej in obstala pred velikimi kovinskimi vrati. Nisem imela pojma kako naj pridem noter a še preden se mi je vprašanje do konca oblikovalo v glavi so se vrata gladko odprla in mi omogočila še boljši pogled na čudovito vilo in čudovit vrt pred njo. Zgrabila sem kovček in se odpravila po tlakovani cesti medtem,pa sem občudovala čudovit velik vodnjak ki se je raztezal na desni strani zelenice. Obkrožali so ga štirje bujni zeleni grmički in v ozadju sem lahko videla mizo in nekaj stolov,ki so bili lično postavljeni zraven nje. Na levi strani sem v drevoredu zagledala drevesa polna hrušk,jabolk,sliv in še nekaj drugih sadežev,ki so me kar vabili naj pridem in ugriznem v enega. Malce naprej od dreves so se vile lepe roza in oranžne rože,ki so še polepšale že tako popolno okolico. Nemogoče je bilo spregledati tudi precej velik labirint iz majhnih zelenih grmičkov,ki niso bili večji kot pol metra.
Ko sem bila na sredini potke sem odložila kovček in stopila nekaj korak po mehki zeleni travi. Z rokami sem nežno potovala po rožah in vdihovala njihov sladkoben vonj.
''Glej,glej,glej. Če ni to mala Vitonello''sem zaslišala fantovski glas za sabo in roko sem potegnila k sebi,da mi je padla ob telesu. Globoko sem vdihnila nato pa se obrnila in se zastrmela v fantovsko figuro,ki je stala pred menoj in se mi smejala.
''Pozdravljen Jaden.''
26. september 2014
u173906
u173906
next
26. september 2014
Nexttttttttttttttttt
27. september 2014
u177591
u177591
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext*0*
27. september 2014
next
27. september 2014
u176150
u176150
Neeeeeext! Še ena prfektna zgodba.
Aaaaaaa komi cakam da nextaš
27. september 2014
nextt
27. september 2014
super je.Komaj čakam nasljendnjo poglavje
+nova bralka
27. september 2014
Neeeeeeeext nujnooo in hitroo
27. september 2014
Nexxxxt
27. september 2014
Neeext
28. september 2014
Hvala za vse nexte in tuki je nov del

''Izgledaš...drugačno''sem rekla,medtem pa opazovala številne tatuje,ki so mu krasili lepo oblikovano telo. Njegovi rjavi lasje so bili oblikovani navzgor in njegove zeleno-rjave oči so smeje pa vendar zaščitniško zrle vame.
''Tudi ti Noelle,tudi ti''je rekel nato pa me objel ter me nekajkrat zavrtel.
''Torej,kako si?''me je vprašal po tem ko me je odložil na tla. Vedela sem,da ni šlo samo za neko vljudnostno puhlico ali samo za vprašanje,da bi vspostavil pogovor. Hotel je vedeti kako mi je šlo od tragedije,ki se je zgodila toliko mesecev nazaj.
''Jaz...dobro sem''sem mu odgovorila in si nadela na obraz lažen nasmešek. Seveda me je takoj spregledal in me gledal s skrbjo v očeh.
Zavzdihnila sem in si z kazalcema pritisnila na sence,on pa je samo razumljivo pokimal. Skozi leto sem ga videla samo za večje praznike in ugotovila sem,da sem ga močno pogrešala.
''Pridi,greva noter''se mi je nasmehnil in z glavo pomignil na svojo vilo jaz pa sem prikimala,hvaležna da je bilo boleče teme konec.
Takoj ko sem vstopila so se moje oči v trenutku zazrle v ogromen kristalni lestenec,ki je verjetno stal več denarja kot naša cela hiša. Na desni strani je bil udoben majhen rumen kavč zraven pa je stala rjava mizica,na kateri je bila zelena vaza v njej pa čudoviti bele vrtnice. Takoj sem zagledala stopnice,ki so se raztezale v desnem in levem kotu in se potem združile v majhen pravokoten hodnik. Zagledala sem tudi ogromna vrata in težkega rjavega lesa,a ker so bila zaprta kaj več nisem mogla videti. Prav tako sem s kotičkom očesa ujela skoraj skrita vrata pod stopnicami,ki so najbrž vodila v klet.
''Pridi''me je nežno dregnil Jaden jaz pa sem vsa očarana prikimala. Odvedel me je po stopnicah in odprl velika vrata in če se mi je prej vse zdelo lepo in bogato je bilo to čudovito.
V velikem prostoru je na sredini stala dolga miza okoli katere je bilo postavljenih vsaj 14 stolov. Cela soba je bila iz čudovitega lesa in na steni je viselo nekaj ogledal. Pod velikim okroglim ogledalom je bila majhna lesena omarica na njej pa cvetje. Očitno ga je Jaden oboževal. Prav tako je bila za razliko od drugih sten,ena stena čisto iz stekla in je omogočala brezhiben pogled na popolno okolico. Skozi vrata na levi si lahko prišel v kuhinjo,ki je imela najsodobnejšo opremo.
Bila sem tako zaposlena s opazovanjem okolice,ki me je obdajala,da sploh nisem opazila dveh fantov,ki sta sedela na pultu in jedla jabolke.
''Jaden,končno!Že celo... Oho in kdo je ta ljubka stvarca?''sem zaslišala in odvrnila pogled od sokovnika. Zagledala sem se v visoki postavi fantov,ki sta stala pred menoj in se mi smejala. Oba sta imela rjave lase,le da je eden imel daljše eden pa jih je imel oblikovane podobno,kot Jaden. Oba sta imela tatuje,ki so se jima raztezali po rokah in pa vse do vratu in sklepala sem da tudi po trebuhu. Prav tako je eden imel v ustnici 'uhan' drugi pa ga je imel v ušesu.
''Noelle,to sta Liam in Louis. Moja prijatelja''je rekel Jaden ter jima namenil oster pogled.
''Me veseli''sem zamrmrala in kar najboljše skušala skriti neprijetnost,ki me je obdajala ob njuni bližini.
''Mene še bolj'' je rekel Louis in mi pomežiknil,Liam pa se je samo zasmejal in ga dregnil ob rebra. Čeprav sta se obnašala prijazno in zelo prisrčno me je nekaj na njiju strašilo. Ne mislim na tisti strah ob katerem se samo nelagodno počutiš in se prestopicaš iz enega noge na drugo,ampak na tisti strah,zaradi katerega bi se najraje obrnil in zbežal iz prostora.
Še preden sem se zavedala sem že bila v dnevni sobi,ki ni bila nič manj osupljiva od drugih sob,ki sem jih videla v naslednji uri. Na koncu smo končno prispeli v mojo sobo in bila sem presenečena,ko sem zagledala svoj moj kovček ležati na postelji. Na zadnje ko sem ga videla je sameval na potki,medtem ko sem jaz občudovala rože.
''Pustili te bomo,da razpakiraš. Kosilo je ob 4''se mi je nasmehnil Jaden jaz pa sem prikimala in olajšano sem vdihnila,ko so se za njim,Louisom in Liamom zaprla vrata. Dobro sem pogledala sobo. Ob desni steni je bila velika okrogla postelja,ki so jo obdajale nežne svilene zavese marelične barve. Na udobnem jogiju je bila velika odeje in vzglavnik rjave barve in vzorci,ki so bili narisani na posteljnini so vse še popestrili. Ko sem nehala občudovati posteljo sem si začela ogledovati mizo in še dva druga predalnika ter stol. Naproti postelje so bila vrata in ko sem jih odprla sem vstopila v ogromno omaro polno dragih in skrbno izbranih oblek,kjer so verjetno samo gumbi stali več kot polovica mojih oblek. Zagledala sem še 9 parov salonarjev,5 parov adidaskov in 7 parov balerink. Samo zmajala sem z glavo in se začela resno spraševati od kod Jadenu toliko denarja. Zaprla sem vrata in stopila skozi druga,ki so bila kakšen meter oddaljena od postelje. Vstopila sem še v en velik prostor,ki pa se je izkazal za kopalnico. Ob desni strani je bila velika kopalna kad, in še malo naprej velika tuš kabina. Na desni sem zagleda bel umivalnik in dve veliki omari ter ogromno ogledalo in poličko. Tudi ta vrata sem kmalu zaprla in ko sem razpakirala svojih nekaj oblek iz kovčka ter še nekaj drugih stvari sem se vrgla na posteljo in se zastrmela v nežno rjavi strop. Včasih bi dala vse,da bi lahko živela v takšnem razkošju a zdaj na to nisem dala veliko.
Iz žepa sem izvlekla mobitel in pogledala na uro,ter ugotovila,da je že pet do 4. Počasi sem vstala s postelje in se odpravila skozi vrata v jedilnico. A stvari seveda niso bile tako nezakomplicirane. Trajalo je dobrih 15 minut da sem našla jedilnico. Za mizo je sedel Jaden pred njim pa je bilo kup jedi. Od piščanca in pečenke do riža in krompirja. Od različnih juh in solat,do različnih piškotov in tortic. Samo presenečeno sem strmela v bogato obloženo mizo,nato pa sem sedla nasproti Jadena,ki se mi je samo smejal.
Na krožnik sem si naložila nekaj mesa in krompirja ter solate in začela jesti, Jaden pa se mi je kmalu pridružil.
''Torej kakšna je soba?''je radovedno vprašal in si v usta porinil žlico gobove juhe.
''Čudovita je,hvala''sem se mu nasmehnila on pa je samo prikimal. Nekaj časa sem razmišljala potem pa vendarle vprašala.
''Jaden,nočem biti radovedna ali karkoli ampak od kje imaš toliko denarja?'' sem rekla on pa je začel kašljati,zaradi koščka mesa,ki se mu je zataknil v grlu. Ko je končno požrl se mi je nasmehnil nato pa spregovoril.
''Oče je dobil boljšo službo in začel ustanavljati podjetja in mama prav tako. Zapustila,sta mi veliko denarja preden sta odšla in tudi sam sem veliko delal''je rekel in skomignil z rameni,kot da bi bila to najbolj logična stvar na svetu.
''Jaden?''sem zaslišala glas in glavo sem obrnila v levo in zagledala Liama,ki je stal pri vratih.
''Liam?''je vprašujoče vprašal Jaden in mu pomignil naj pride naprej.
''Kok...''je začel a v trenutku utihnil,ko ga je Jared ledeno pogledal.
''Hočem reči,pošiljka je prispela''je rekel Liam jaz pa sem vprašujoče pogledala Jadena,ki ja samo prikimal in nekaj zašepetal Liamu na uho. Začela sem brezciljno brskati po hrani nakar je Jaden vstal in me opravičujoče pogledal.
''Oprosti Noelle,vem da je to tvoj prvi dan tukaj in zelo mi je žal ampak moram oditi. Nekaj nujnega je''je rekel jaz pa sem prikimala. Še enkrat mi je namenil opravičujoč pogled potem pa izginil za vrati. Jaz sem samo zavzdihnila nato pa sem prijela posodo in začela pospravljati. Čez kako uro sem končala in zajel me je dolgčas. Še enkrat sem šla na ogled po hiši in ustavila sem se pri lesenih vratih pod stopnicami. Pritisnila sem na kljuko a sem presenečeno ugotovila,da so zaklenjena. Samo skomignila sem z rameni nato pa sem odšla v dnevno,kjer sem si prižgala televizijo in začela gledati neko oddajo o pingvinih,ki me ni niti malo zanimala. A to ni bilo pomembno. Kar je bilo pomembno je bilo to,kako bom preživela ta dva meseca ali pa še več tukaj.
28. september 2014
u177591
u177591
na tem je neki zanimivega c:
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext*-*
28. september 2014
Neeeeeeeeext nujnooooo
Najboooolša zgodbaaa
28. september 2014
u173906
u173906
ne vem, ampak vem da je blo neko ukradeno blago in poleg tega, omg kako razkošje ej, jst bi tut tko živlea, no kakorlkoli Next
28. september 2014
Neeeeeext
Jaz mislim da je bila pošiljka kokin?
28. september 2014
next
28. september 2014
u100166
u100166
OMG KERA POPOLNOST!!!!!
NEEEEXT!<3
28. september 2014
u176150
u176150
Neeeeeeeeext
28. september 2014
kokain hhaahah
popouno pišeš
28. september 2014
next.....nujno!!!
28. september 2014
Kokain*
28. september 2014
Nextttttttttttttttttt *___ *____*
29. september 2014
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!
+nova bralka
29. september 2014
next-nova bralka
29. september 2014
Hvala vsem ker berete






''Noelle?Zajtrk''sem zaslišala tik ob ušesu in v trenutku odprla oči.
''Adrian?''sem zašepetala a nato sem se zastrmela v Louisove zmedene a nasmejane oči.
''Noelle,jaz sem. Kakšen Adrian?''je zmedeno vprašal,jaz pa sem zadrževala solze. Sovražila sem,ko se je to zgodilo in sovražila sem,da sem bila po vsem tem času še vedno tako šibka.
''Nič…Jaz sem samo….nič''sem na koncu zaključila nato pa se mu nasmehnila.
''Zajtrk je pripravljen''se mi je nasmehnil nato pa izginil iz sobe. Zavzdihnila sem,nato pa se oblekla se uredila in odšla v jedilnico. Bila sem nekaj metrov stran od vrat jedilnice,ki so bila zdaj zaprta,ko sem zaslišala glasove. Očitno Jaden ni bil sam in kmalu sem prepoznala Louisov in Liamov glas.
''Jaden,moraš ji povedati…''
''Ne,ne rabi izvedeti…''sem zaslišala Jadenov glas in za trenutek obstala.
''Si zmešan?Si res popolnoma znorel?Se sploh zavedaš koliko-''Liamov glas je v trenutku utihnil,ko sem stopila v jedilnico.
''Je vse vredu?''sem vprašala oni pa so samo prikimali in se posvetili hrani,ki je počivala na njihovih krožnikih. Jaz sem samo skomignila z rameni sedla zraven Louisa,ki me je mimogrede še vedno strašil in vase spravila nekaj grižljajev hrane. Nato sem brez besed vstala od mize in vse do vrat so mi sledile Jadenove zaskrbljene oči. Ko sem končno izginila iz jedilnice sem olajšano zavzdihnila in se podrgnila po glavi. Čeprav je minil komaj en dan odkar sem prišla sem,sem se počutila ujeto. Morala sem ven iz te hiše in morala sem pobegniti svojim mislim. In poznala sem ravno pravšnje mesto za to. Klub Midnight Black.
--------------
''Nikakor ne!'' je odločno rekel Jaden jaz pa sem zavzdihnila.
''Daj no prosim!Vse dneve samo čepim tukaj in ne delam nič''sem rekla on pa je samo zavil z očmi.
''Tukaj si samo dva dni...''je zamrmral in vedela sem,da je počasi začel popuščati.
''Prosim Jaden....Kaj pa se lahko zgodi?''sem vprašala in ga prijela za roko.
''Ne vem če hočem odgovoriti na to...''je zamrmral jaz pa sem ga presenečeno pogledala. A še preden bi utegnila vprašati kaj je mislil s tem je zavzdihnil nato pa znova spregovoril.
''Prav,ampak nekaj mojih prijateljev bo šlo s teboj in pazilo nate...''
''Kaj? Nikakor ne! Ne potrebujem preklete varuške'' sem rekla in bila sem užaljena predvsem pa jezna,da si je drznil kaj takega sploh pomisliti.
''Ne gre se za to Noelle...Nočem da bi se ti kaj zgodilo. V tem mestu sem dokaj...popularen in drugi so jezni name,ker sem tako bogat. To pomeni,da bodo udarili tam kjer me najbolj boli kar pomeni da bodo poskušali škodovati tebi''je nežno rekel in z rokami nežno zaobjel moj obraz. Jaz sem samo zavzdihnila nato pa svoje roke položila na njegove in ga pogledala v oči.
''Nič mi ne bo...Prosim naj grem sama''sem rekla on pa je zavzdihnil.
''Prosim...''sem rekla in se nasmehnila.
''Prav,zmagala si''je rekel in se mi nasmehnil nazaj.
''Obljubiš?''sem rekla in vprašljivo dvignila obrv.
''Obljubim.''
Zasmejala sem se nato pa se odpravila v svojo novo sobo in nase oblekla rdečo,lepo šivano obleko,ki ni razkrivala preveč. Hitro sem nanesla na svoj obraz nekaj ličil in iz predala sem vzela Adrianovo verižico čudovite zelene kače in si jo zapela na vratu. Nežno sem jo pobožala in v trenutku so me preplavili spomini. Samo zmajala sem z glavo in si z hrbtno stranjo dlani obrisala solzo,ki mi je spolzela po licu. Poravnala sem si obleklo in se odpravila dol. Jadena ni bilo nikjer je pa zato bil na mizici ob rumenem kavču denar. Veliko denarja. Ko sem prišla bliže sem zagledala bel listek na katerem je pisalo:Imel sem opravke. Uživaj v klubu. P.S:nastavil sem ti denar.
Samo zmajal sem z glavo nato pa odšla denar pa pustila ležati na mizi. Počasi sem se odpravila proti klubu in čez 10 minut sem že stala pred ogromno vijolično stavbo iz katere je prihajala glasna glasba. Globoko sem vdihnila nato pa vstopila v ogromen prostor,ki je bil napolnjen z migajočimi telesi najstnikov,ki so poplesavali v ritmu glasbe. Zagledala sem nekaj mizic ob strani nato pa velik pult za katerem so stali trije natakarji,ki so skrbeli,da so bili kozarci ljudi v klubu vedno polni. Nelagodno sem stopila iz enega noge na drugo nato pa odšla do pulta in si naročila martini. Saj ne da še ne bi bila v klubu ravno nasprotno. Velikokrat sem zahajala v klube s prijatelji. A po tistem kar se je zgodilo...Preprosto nisem mogla iti ven in se zabavati ter se pretvarjati,da je moje življenje popolno.
Vzela sem svoj kozarec z martinijem in se vsedla za mizo ob robu ter opazovala kako so se ljudje plesali, se zabavali in smejali. Želela sem si,da bi jaz bila lahko tako brezskrbna a v klub nisem prišla zato,da bi plesala in se zabavala. Prišla sem zato,da bi z alkoholom otopila svoje misli in po tretjem kozarcu martinija je začelo delovati. Ravno sem hotela narediti požirek s svojega četrtega kozarca,ko sem zagledala kar nikakor nisem hotela videti. Kozarec je priletel na tla in stekleni koščki so poleteli po gladkih tleh. A nisem se zmenila za to. Lahko sem čutila kako se je jeza kot ogenj širila v meni in me vlekla v svoje globine. Ničesar več nisem mogla videti. Zmožna sem bila strmeti le v dve figuri,ki sta sedeli za pultom in se pogovarjali. Vstala sem in roke stisnila v pesti tako močno,da so se mi nohti zarili v kožo. Obljubil mi je!A takoj ko sem zagledala Liama in Louisa kako sedita tam in se brezskrbno pogovarjata ter vsake toliko časa pogledata v mojo smer,sem vedela,da je obljubo prelomil. Zakorakala sem na plesišče ter se poskušala čim hitreje prebiti do pulta. Bila sem nekje na sredini,ko me je nek pijani fant z rdečimi lasmi tako močno sunil,da sem poletela v nekaj trdega in visokega. Podrgnila sem se po glavi in nato pa pogledala navzgor in se zdrznila. Po vsem telesu so me spreleteli mravljinci,ko sem se zastrmela v fantove predirno zelene oči,ki so me grozeče gledala. Njegov obraz se obkrožali mehki rjavi kodri,njegove roke pa so krasili številni tatuji. Sapa mi je zastala v grlu in skoraj sem pozabila dihati. Bilo me je strah. Zelo strah. Njegove oči so se spustile dol k mojim prsim in če bi bil samo navaden fant,bi ga verjetno usekala nato pa se obrnila in odkorakala stran. A zdelo se mi je kot da bi bile moje noge iz pudinga in nikakor me niso hotele ubogati,čeprav je vse v meni kričalo naj zbežim. Šele,ko se je neko pijano dekle rahlo zaletelo vame sem se zbudila iz grozečega transa. Zamrmrala sem tih oprosti nato pa se zrinila skozi ljudi in se jezno ustavila pred Louisom in Liamom. Še vedno sta me strašila a vedela sem,da mi ne bosta nič naredila.
Prvi me je opazil Louis,ki se je v trenutku nehal smejati in je pomignil Liamu naj obrne glavo. Kmalu sta oba presenečeno strmela vame jaz pa točno nazaj v njune oči.
''Jaden je samo...''je začel razlagati Louis a sem ga ustavila.
''Bedak?Norec?Kreten,ki ne drži svojih obljub in pošilja svoje ljudi naj pazijo name?Vse to že vem''sem zavpila v njuna obraza nato pa se obrnila in odvihrala proti izhodu.
''Jaden!!!''sem zavpila takoj,ko sem vstopila v hišo trdno odločena,da bova imela majhen pogovor.
30. september 2014
u176150
u176150
Neeeeext
30. september 2014
Nextttttttttttttttttt *____*
30. september 2014
Neeeeeeeeeeeeeeeeext
30. september 2014
u177591
u177591
neeext*0-
30. september 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg