Forum
Hello
Vračam se z novo zgodbo. Vem, da imam že dve načeti ampak nekak sem zgubila motivacijo, da ju nadaljujem, ker sem se bolj posvetila tej, ki je fanfiction Liama Payne-a. V zgodbi bodo vsi iz skupine One Direction in postavljena bo v čas, ko so še bili skupaj.
Res želim, da mi ta zgodba uspe, ker sem vanjo vložila največ svojega truda

ღ Nelly Fay Payne ღ



S potovalko v rokah sem hodila po dolgem hodniku. Gledala sem zdaj v tla, zdaj v stene. Slišali so se le moji in koraki od medicinske sestre, ge. Brown. Moram priznati, da me je tišina ubijala, saj sem se navadila na hrup tukaj.
»Si vesela, da odhajaš?« me je vprašala Brownova. Le prikimala sem. »Sigurno te bodo doma veseli. Pol leta te ni bilo.« je še dodala. Kislo sem se nasmehnila. V sebi sem vedela, da jih briga, če pridem domov ali pa ne. Oče je tako ali tako zatopljen v delo odvetnika, mami pa… kaj pa vem. Tukaj sem bila pol leta in me nista obiskovala. Prišel je samo Liam. Dvakrat. V pol leta sem bila obiska deležna le dvakrat.
»Kdo te pride iskat?« je zopet vprašala Brownova. V bistvu ne vem. Mogoče noben, mogoče pa bodo prišli vsi, da bodo dali zgled kako srečni smo. Pa nismo bili. Oče ne ve, da vem, da poriva svojo tajnico Katherine in da zaradi tega podaljša delo v dolgo noč, mami pa ne ve, da vem, da skriva steklenice vodke v predal z družinskimi slikami. Liam… Liam ima pevsko skupino in je več z njimi na turneji kot pa doma. Privoščim mu.
»Nelly, kdo te pride iskat?« me še enkrat vpraša. Ustavim se pri izhodnih vratih.
»Pravzaprav nimam pojma, ga. Brown.« rečem. Milo me pogleda in zavzdihne. »Boš videla, da bodo prišli. Nekdo sigurno.« me skuša potolažiti. Izhodna vrata odklene in skupaj stopiva do klopce pred bolnišnico. Potovalko odložim nanjo in se obrnem h ge. Brown. »To je najbrž to.« rečem in se kislo nasmehnem. Vidim, da se ji oči malo orosijo.
»To pa že ni to, Nelly.« reče in me močno stisne v objem. Stisne me pri srcu, ko se zavem, da odhajam. »Močna si, Nelly. Tega se moraš zavedati. Bolj kot si misliš. Če boš kaj potrebovala ali pa če bo stanje spet slabo… veš kje nas najdeš. Tudi pokličeš me lahko kadarkoli. Vrata so ti vedno odprta.« mi pove svoj zaključni govor in čutim kako mi po licu spolzi solza.
»Hvala. Hvala za vse kar ste tukaj naredili zame. Predvsem vi in gospodič Wentworth.« se ji še jaz zahvalim in jo ponovno objamem. »Obljubite mi, da boste pomagali Megan. Prosim, pomagajte ji tako kot ste meni, da bo tudi ona lahko prišla ven.« sem dodala in si obrisala solze z lic.
»Obljubim. Tudi ti jo pridi kaj obiskat, to ji bo pomagalo.« reče in prikimam. Z Megan sva se v tem pol letu, ko sem bila tukaj zelo zbližali. Le da je meni uspelo, njej pa še ne. Ampak ji bo. »Moram iti, Nelly. Boš lahko počakala tukaj sama? Ali pokličem Teda?« me vpraša. Ted je bil naš stražar. Vedno je bil za hece in skrbel je za nas.
»Ne ne, je že v redu. Bom lahko sama. Pozdravi jih.« rečem. Iz žepa vzame moj telefon in mi ga poda v roke. Nasmehne se in me objame. V trenutku izgine nazaj v notranjost. S telefonom v roki sedem na klopco. Preverila sem svoje klice in sporočila. Nič. Facebook sem pa tako ali tako zbrisala, ko sem šla na kliniko. Po pol urah čakanja vstanem in odidem nazaj proti izhodnim vratom, da pozvonim.
»Si res mislila, da ne bo nihče prišel pote?« slišim znan glas. Srce mi začne razbijati in ne upam se obrniti. Ni pozabil name.
11. februar 2018
Next, zgleda da bo dobra zgodbica
12. februar 2018
Že v prvem nextu sem naredila napako, ki jo popravljam. Zgodba bo govorila Nelly, sestri od Liama in o še enem članu One Direction. Ne vem zakaj sem v naslov tako napisala. Neumna sem, pač
Gaja., hvala za prvi Next.

ღNelly Fay Payneღ

2.

»Si res mislila, da ne bo nihče prišel pote?«
Po kakšni minuti se končno obrnem. »Ja, res sem to mislila.« rečem in stopim korak naprej. Pogledam ga od glave do pet. Nič se ni spremenil.
»Kako si lahko to mislila? Si znorela?« presenečeno vpraša. Razmišljam kaj naj mu odgovorim.
»Zato, ker sem bila v pol leta deležna le dveh obiskov. Zato, Liam.« rečem in malo je šokiran. Vedela sem, da ne bo imel besed. Kislo se nasmehnem tej tišini.
»Imel sem turnejo. Bili smo vsepovsod, Nelly. Če me ni bilo še ne pomeni, da nisem mislil nate. Ves čas si bila v mojih mislih.« prekine tišino in mi razloži.
»Nisem mislila samo nate.« rečem in se odpravim proti avtu. Odprem prtljažnik in notri vržem potovalko. Nato se spravim na sovoznikov sedež. Za mano pride Liam. Vžge avto in že se peljeva. Malo me stisne pri srcu, ko pomislim, da bom kmalu zagledala starše. Vse do doma sva se vozila v tišini. Nisem si mislila, da bova z bratom celo pot tiho. Pol leta me ni bilo domov in midva sva bila tiho.
»Ti bom jaz vzel potovalko.« prekine neprijetno tišino. Mogoče pa se nima več o čem za pogovarjati z mano. Tako ali tako veljam za noro.
»Ne, bom sama. Hvala.« rečem in že stopim do prtljažnika. V rokah nosim potovalko in previdno hodim do vrat. Čutim kako mi srce vse hitreje bije.
»S tabo sem, Nells.« reče Liam kot, da bi čutil o čem razmišljam. »Saj ne bo nič hudega. Mami in oči sta.« me hoče pomiriti. Ja, samo onadva. Starša, ki me nista prišla v pol leta niti enkrat obiskat. Prikimam in Liam odklene vrata.
»Doma sva.« zavpije čez predsobo. Sezujem si allstarke in slečem jakno ter jo obesim.
»Nelly, Liam?« slišim mamin glas. Za trenutek se mi zazdi, da se ji trese. Ko jo zagledam pred sabo se ji kislo nasmehnem. Nežno me objame in poboža po laseh. »Tako sem te pogrešala.« reče. Izmaknem se njenemu objemu.
»Saj zdaj sem doma.« ji odvrnem. Lahko bi ji rekla marsikaj vendar se ne želim prepirati. Obrne se in že hiti do dnevne sobe. Tudi jaz in Liam ji slediva. Še vedno čutim svoj povišan utrip.
»Ljubica.« me pozdravi oči. Nasmehnem se mu. »Tako sem te pogrešal, moja Nelly.« doda. Močno me objame.
»Daj, oči, še zadušil jo boš.« pripomni Liam. Zasmejejo se. Mami izgine v kuhinjo in se vrne z jagodnim sokom ter čokoladnimi piškoti.
»Zate sem jih kupila.« reče. Malce oklevam, ko gledam v pladenj s piškoti. »Saj si ozdravljena, Nelly. Česa se bojiš?« me vpraša, ko ugotovi, da jih samo gledam.
»Theresa.« ostro reče oči. Prestrašeno ga pogleda in nato pogled zopet preusmeri vame.
»Oprosti.« tiho zamrmra in piškote želi odnesti nazaj.
»Ne, pusti jih. Hvala.« končno nekaj rečem. S pladnja vzamem piškot in si ga nesem k ustom. Vsi trije gledajo vame. »Ne rabite me nadzirati. Ozdravljena sem.« jim rečem in malo se prestrašijo. Nekaj časa še sedimo v dnevni sobi in se malo pogovarjamo. Pravzaprav se bolj kot ne pogovarjajo oni.
»Razpakirat bom šla.« jih prekinem. »Ko bo čas za večerjo me pokličite.« še dodam in v roke primem potovalko.
»Ljubica, med večerjo se moramo pogovoriti.« čutno reče oči in prikimam. Želim čim hitreje priti do svoje sobe. Vrata odprem, hitro zaprem in se usedem na posteljo. Obraz zakopljem v prepotene roke. Ne vem, če bom zmogla. Ne vem, če sem že pripravljena biti tu. Po desetih minutah se zberem in svoje stvari pospravim v omaro. Na kliniki imajo zdaj prosto. V imeniku poiščem Megan in ji pošljem sporočilo.
Pogrešam te. Trudi se zame, Meg. Se vidiva.
N.
Tako si želim, da mi odpiše. Skrbi me zanjo. Zdaj, ko sem odšla še bolj kot pa ko sem bila tam. Moje razmišljanje prekine trkanje.
»Ja?« rečem. Notri vstopi Liam. Stoji pred vrati in me gleda. »Kaj je? Včasih si priletel notri na mojo posteljo. Kaj, te je zdaj strah?« ostro vprašam. Zavzdihne in se usede.
»Ne, samo spomnil sem se v kakšnem stanju si bila, ko sem bil nazadnje v tej sobi.« ostro odvrne nazaj. Ostanem tiho. »Tako hladna si postala, Nelly. Po pol leta si končno prišla domov. Ti… ti pa kot, da ti ji vseeno za nas. Mami se je že en teden nazaj pripravljala na tvoj prihod. Kupila je piškote, sok, celo zapisala si je kaj bo naredila za večerjo danes. Ti pa si se le nasmihala. Zakaj si tako hladna?« poslušam njegov govor.
»Zakaj sem tako hladna? Me res to sprašuješ? Za pol leta ste me zaprli na kliniko, Liam. V šestih dolgih mesecih sem dobila obisk le dvakrat. Za tvoj in moj rojstni dan. Šest mesecev sem bila tam zaprta, ker ste vi tako želeli. Oprosti, če ne skačem od veselja zaradi tega, ker vas vidim.« se razburim. Malo ga presenetim.
»Prekleto, Nelly. Tja si MORALA oditi. Imela si komaj 35 kil. Tega, da sem te našel s prerezanimi žilami tukaj, sredi sobe pa sploh ne bom omenjal. Morala si tja. Želeli smo, da se pozdraviš. Samo to smo želeli, prekleto!« se začne dreti in čutim kako mi po licih tečejo solze.
»Odidi.« tiho rečem in s prstom pokažem na vrata. Še vedno stoji tam in se ne zmeni za moje besede. »Rekla sem, da odidi, Liam.« ponovim glasneje. Obrne se na petah in odide. Slišim, ko ga mami vpraša kaj sva imela. Še vedno je ista. Kadarkoli sva se skregala jo je tako skrbelo. Liam le nekaj nerazumljivega zamrmra in glasovi izginejo. Obraz zopet zakopljem v roke in začnem močno jokati. Včasih sva se razumela. Včasih me je imel najraje na svetu. Zdaj… zdaj pa kot, da nisva brat in sestra.
»Srčece, večerja bo.« slišim mamin nežen glas. Hitro si obrišem solze. »Nelly, ljubica, ne skrbi. Uredilo se bo. Liama je teh šest mesecev zelo skrbelo zate. Samo ne skrbi, prosim.« pomirjujoče govori in zavem se, da sem v njenem objemu. Rahlo prikimam in si obrišem solze. »Greva, večerja bo mrzla. Pripravila sem lazanjo.« reče in nasmehnem se ji. Skupaj odideva do jedilnice, kjer že sedita oči in Liam.
»Nelly, za nekaj časa boš odšla z Liamom in njegovimi fanti. Tam boš nekaj časa živela. Z mamo morava urediti nekaj stvari.« reče in šokirano ga pogledam.
»Je končno ugotovila, da porivaš Katherine?« vprašam in lazanja se mu zaleti v grlu.
»Kako vendar veš?« me presenečeno vpraša. Hinavsko se nasmejim, mami pa le žalostno usmeri pogled v krožnik.
»Vse vem.« rečem in košček lazanje nesem proti ustom. »In ne, ne bom šla z njim.« še dodam in Liama pogledam direktno v oči.
»Šla boš in pika. Konec debate.« ostro reče in vstane od mize. Mi trije do konca pojemo. Večerja je potekala v najbolj neprijetni tišini.
»Jutri imava let.« prekine to tišino. Pogledam ga.
»Kaj ti pri besedah, da ne grem s tabo ni jasno?« ga vprašam in vidim kako ga jezim.
»Vseeno mi je, velja? Vseeno mi je kaj si misliš, Nelly. Jutri greš z mano na letalo in odšla bova v Miami. Res mi je vseeno. Dovolj te imam.« jezno reče in v trenutku sem tiho.
»Nočem. Tukaj me Megan potrebuje.« tiho rečem. Stiska me v srcu, ko pomislim, da bo ostala sama.
»Vseeno mi je. Sporoči ji, da te ne bo tu. Ko se stvari uredijo priletiš s prvim letom nazaj domov. Verjemi, da tudi jaz komaj čakam ta dan.« ostro reče in odide. S pogledom ošinem mami, ki ji gre na jok. Vstanem in jo močno objamem.
»Oprosti. Oprosti, mamica. Uredila bova, ne skrbi. Rada te imam.« ji zašepetam in ona mi prikimava. Kmalu zatem odidem v sobo, kjer opravim svojo večerno rutino, spakiram stvari v kovček in se odpravim v posteljo.

Še enkrat se opravičujem za prejšnjo napako.
12. februar 2018
x☆-SuperStar-☆x
x☆-SuperStar-☆x
Next
12. februar 2018
Nov Next kmalu bo bolj zanimivo.

ღNelly Fay Payneღ

3.

Zbudilo me je močno trkanje po vratih. Nejevoljno sem odprla oči in zamrmrala nekaj v smislu naprej.
»Zajtrk je.« slišim bratov glas, ko vstopi v sobo. Odrgne mi zavese, da me jutranja svetloba zaslepi. Z rokami si hitro prekrijem oči. »Vstani. Letalo imava ob enajstih.« še doda in odide ven. Zavzdihnem in vstanem iz postelje. Iz omare vzamem sveže spodnje perilo, trenirko in pulover. Lase si dam v visok čop in opravim jutranjo rutino. Preverim telefon, če je Megan kaj odpisala a vidim, da nimam obvestil. Le kaj se dogaja z njo?
»Nelly, zajtrk!« vpije oči. Kaj jim je danes? Še v miru se ne morem urediti. Na kliniki sem imela vsaj čas. Odhitim do kuhinje, kjer vsi trije čakajo samo mene. Ko pogledam na mizo in vidim vso to hrano me stisne v želodcu. Trenutek stojim tam in nemo gledam v naš zajtrk.
»Usedi se in jej, Nelly.« z ostrim glasom reče oči in ubogam ga. Vzamem vaflje in borovnice, ki si jih potresem. Počasi, res počasi jem ta en vafelj. »Te niso pozdravili?« oči prekine neprijetno tišino in pogledam ga. Priznam, da me včasih njegov glas prestraši.
»Kaj je narobe? Saj jem.« rečem. Ošinem mami, ki se ji vidi, da z muko sedi na zajtrku in nas posluša.
»Dovolj je, Jonah. Prav? Dovolj.« slišim njen zlomljen glas. Utrujena je od očeta in njegovih bedarij, ki jih počne. Predvsem mislim na porivanje Katherine v pisarni. Liam je cel zajtrk tiho in to me boli. Včasih me je branil. Kar se da hitro pojem preostanek vaflja in odidem v sobo. Ponovno napišem sporočilo Megan.
[i]Meg, si v redu? Zakaj ne odpišeš?
Za nekaj časa odhajam v Miami. Ob prvi priložnosti pridem k tebi. In prosim, Megs, odpiši! Skrbi me.
N.

[/i]Ko pritisnem tipko pošlji se uležem na posteljo in gledam v strop. Šele zdaj opazim, da so gor še vedno svetleče zvezdice, ki sva jih z Liamom nalepila preden sem odšla na kliniko. Oba obožujeva zvezdnato nebo. Čeprav sem stara 19 let imam v sobi svetleče zvezdice. Pogled preusmerim na sliko, ki stoji na polici nad računalnikom. Vstanem in jo vzamem v roke. Na njej sva jaz in Liam, na moj enajsti rojstni dan. Ta rojstni dan je bil en boljših. Že zjutraj smo se odpravili v nakupovalni center, kjer smo mi kupili nove obleke in vse potrebno za praznovanje. Vrt smo okrasili z baloni, na mizo sem dala prtičke z rožastim vzorcem in bele krožnike. Povabila sem svoje prijateljice in najboljšega prijatelja, tudi sorodniki so prišli. Ko sem na mizo dobila svojo veliko čokoladno torto v obliki metulja sem se najprej želela slikati z Liamom. Nasmehnila sem se tako široko kot še nikoli ne.
»Lepo je bilo.« me iz spominov prebudi Liam. Sliko hitro odložim nazaj in prikimam. »Tako si bila vesela te torte. In vse prijateljice so ti zavidale. Pa Gwen mi je takrat izpovedala svojo ljubezen, se spomniš?« se je zahihital. Oh, spomnim. Gwen je bila moja najboljša prijateljica, ki je bila zaljubljena v mojega brata. Sanjarila je o tem, da bi bil njen fant in da bi ga poljubljala in te oslarije. Ko je izvedela, da imam probleme je izginila iz mojega življenja.
»Ja. Spomnim.« sem rekla in se usedla na posteljo. Ura je kazala že 9.
»Oditi morava. Pridi se poslovit.« mi ukaže in odide. V roke vzamem ročko kovčka in se še sama odpravim do spodnjega nadstropja. Pri vratih sta že oba starša.
»Poskušajta se razumeti.« reče mami in me objame ter poljubi na lice. Objema sem deležna tudi z očijeve strani. »Javita se, ko prispeta. Ali kadarkoli.« še doda in prikimam ji ter se nasmehnem. Minuto kasneje sva se z bratom že peljala do letališča.
»Fantje te pričakujejo. Zelo jih zanima kakšna si.« mi pove Liam. Kakšna sem? To jih zanima? Ko me bodo videli si bodo želeli, da nikoli ne bi vstopila v njihovo hišo.
»Si jim povedal, da sem hladna?« ostro rečem in pogled preusmerim direktno v njegove oči, saj vem, da je to sovražil.
»Ne delaj tega, Nells.« reče in samo prikimam. Na letališču nisva dolgo čakala in po dobrih pol urah sva že letela v Miami.

Miami

Let me je resnično utrudil, priznam. Ko sva stopila iz letala nisem pričakovala, da bo tako zelo toplo. Svojo jakno sem slekla in jo držala v rokah. Sledila sem bratu, ki je hitel po najino prtljago. Po nekaj minutnem čakanju sva se s prtljago odpravila do parkirišča, kjer naju je čakal avto. Najin avto. Liam je vozniku pomahal in prihitel je k nama.
»Liam. Me veseli, da si nazaj z nami.« ga pozdravi, mene pa ošine s pogledom. »Vaša sestra?« ga vpraša in brat prikima.
»Tudi jaz sem vesel, da sem nazaj na toplem, Mike.«reče in ga potreplja po rami. Usedeva se v avto in spet sva na poti. Na živce mi gre že vsa ta pot. Rada bi se zabubila v svojo sobo in ne bi prišla ven. V avtu mi je tako vroče, da si zaviham dolge rokave. Opazim svoje brazgotine, ki krasijo moje roke. Avto se po kakšnih dvajsetih minutah končno ustavi in vesela sem, da bom lahko vdihnila svež zrak, saj mi je bilo že pošteno slabo. Mike iz prtljažnika vzame najino prtljago, se poslovi in odpelje.
»Rokave dol.« reče Liam, ko opazi, da sem si jih zavihala. Ubogam ga. Vem, da ne želi, da prijatelji vidijo kakšno sestro ima slavni fant. Odklene vrata in stopiva v ogromen predprostor. Hiša je bila tako ogromna in tako lepa.
»Tu sva.« zavpije Liam, da kar vse odmeva. Iz dnevne sobe, tako namreč predvidevam pritečejo štirje fantje.
»Sploh ne veš kako smo te pogrešali!« reče svetlolasec. Z vsemi se rokuje in pozdravi, jaz pa kar stojim tam.
»Naj vam predstavim svojo sestro.« reče in vsi se zazrejo vame.
»Nelly.« rečem in rahlo dvignem roko v pozdrav.

Mnenja, mogoče kritike? Vse dobrodošlo.
13. februar 2018
Next!!!
Ful dobro pišeš, res. Fajn je, mogoče malček klišejasto, drugače pa je res finoo
17. februar 2018
Hvala za mnenje Next pride jutri ali pojutrišnjem.
23. februar 2018
Imela sem čas zato je Next že danes. Moja zgodba je dobila tudi naslovnico, ki jo je naredila Harriet Potter in to zelo lepo, čisto preprosto Hvala ti! Enjoy.



ღNelly Fay Payneღ

3.
Vsi nekaj zamrmrajo za tako imenovano dobrodošlico in se mi predstavijo. Odpravijo se do dnevne sobe in jaz jim nemo sledim.
»In, Liam, kako je bilo doma?« vpraša rjavolasec, mislim, da Louis medtem, ko opazim, da me kodrolasec opazuje. In čutim kako me nekako po tiho obsoja. V njegovih očeh zaznam neko jezo, zaničevanje in gnus.
»Kar v redu. Saj veš. Domače.« slišim redkobesednega brata. »Pa vi? Kaj ste počeli?« vpraša in vse glasneje se pogovarjajo. Počutim se neprijetno, saj me nihče ne opazi.
»Liam, bi lahko šla v sobo, prosim?« vprašam brata in prikima. Sledim mu do moje nove sobe. Obarvana je v svetlo modro barvo, ki jo imam najraje, pohištvo je v beli barvi. V sobi je tudi kopalnica in balkon.
»Ti je všeč?« me vpraša. Nasmehnem se.
»Zelo. Hvala ti.« rečem in ga rahlo objamem. Nasmeh in objem mi vrne. »Si jim povedal?« ga še vprašam.
»Povedal kaj?« mi z vprašanjem odgovori. Zavijem z očmi, saj vem, da ve o čem govorim. »Ja, sem.« se vda. Razočarano pokimam. Izdal me je. Moral bi me vprašati, če jim lahko pove. »Nelly, povedal sem jim zato, ker boš živela z nami in morajo vedeti. Da če bo še kdaj prišlo do česa takega da ti bodo lahko pomagali. Razumeš?« še dodaja.
»Ne bo prišlo več do tega. A ti razumeš?« rečem. Pritisk mi kar narašča a se skušam pomiriti.
»To si rekla tudi nazadnje. In kaj je bilo?« ne odneha. Zaprem oči in jih ponovno odprem.
»Rekla sem, da se to ne bo več zgodilo, Liam. NE BO SE VEČ ZGODILO, PREKLETO! Zakaj ne razumeš? Nikoli več se ne bo to zgodilo. Tudi če bi se nikoli ne bi izvedel, razumeš? Nikoli ne bi izvedel.« zdaj že kričim nanj in vse moje telo se trese. Sili me na jok ampak solze zadržim.
»Sta v redu?« slišim Nialla. Pogled preusmerim vanj in Zayna, ki se mu pridruži.
»Ja, super sva.« rečem in zletim ven iz hiše. Solze se mi ulijejo iz oči. Za sabo slišim bratove glasove a mi je zanj popolnoma vseeno. Tečem kar se da hitro, ker ne želim, da me ujamejo. Ko zagledam taksi mu z roko nakažem naj ustavi. Naročim naj me odpelje do centra in uboga me. Po dobrih desetih minutah me odloži in odidem v prvo trgovino, kjer si kupim plastenko vode. Sprehajam se do parka polnega otrok in staršev, ki kričijo na njih. Usedem se na klopco in zavrtim telefonsko številko Brownove. Kar dolgo zvoni in ko že mislim prekiniti se oglasi.

»Karen Brown, želite?«
»Nelly. Nelly tukaj.«
»Ljubica, je vse v redu? Kje si?«
»V Miamiju z bratom. Starša se ločujeta in sta me poslala sem. Sovraži me. Odkar sem prišla iz bolnišnice me sovraži.«
»Nelly, ne sovraži te. Skrbi ga, saj veš. Tudi mene bi skrbelo, če bi moja sestra počela take stvari kot ti in bila skoraj mrtva. Moraš ga razumeti, ljubica.«
»Megan… Kako je Megan?«
»Na zaprtem oddelku je. Nekdo od zunaj ji je prinesel žiletke. Ne vem kako ji je uspelo pretihotapiti v sobo. Porezala se je po celih rokah in nogah, globoko.«
»Tako rada bi bila z njo. Povejte ji, da mislim nanjo.«
»Bom, ne skrbi. Prekiniti moram, saj imamo čez deset minut terapije. Močna si, Nelly. Verjamem vate. Pokliči kadarkoli želiš.«


Prekine. Megan, moja Megan. Prosim naj ji uspe. Še vedno ne želim domov zato se kar sprehajam tu po Miamiju, čeprav sploh ne vem kam naj grem niti kje sem. Ure kar minevajo in opazim, da je že skoraj enajst zvečer. Mami napišem sporočilo za Liamov naslov, saj ga ne želim klicati. Izmislim si izgovor, da imajo vaje in ga ne smem motiti. Pošlje mi naslov in že se peljem v taksiju nazaj. S strahom stopim do vrat in pozvonim.
»Končno! Sploh veš koliko je ura? Liama je skoraj kap, jokal je kot petleten otrok! Ne bi mu smela tega naredit.« zdrdra Zayn, ko mi odpre vrata. Nič ne odgovorim, samo odidem v sobo. Utrujena sem, oči me pečejo in boli me glava. Iz kovčka, kjer imam še vedno obleke, saj jih nisem pospravila poiščem sveže spodnje perilo in spalno srajco. S sebe skoraj strgam nošene obleke, le spodnje perilo obdržim in stopim pred ogledalo. Primem se za kožo na trebuhu, stegnih in nazadnje še na rokah. Čutim kako sem se zredila. Opazim tudi brazgotine, ki kar butajo ven. Postanem tako živčna, da se mi kar zvrti. Kot bi me nekdo izstrelil stečem v kopalnico in v omaricah iščem tisto kar ne bi smela. Iščem nekaj ostrega, da bi lahko odrezala tisto kar sem pridobila. Ne zavedam se, da stvari kar mečem po tleh. Počutim se noro ampak nadaljujem z iskanjem. Končno v predalu najdem britvico iz katere spretno odstranim plastiko, da mi ostane le rezilo. Že skoraj zarežem, ko slišim kašelj.
»Kaj počneš?« me vpraša.

Mnenja?
23. februar 2018
Next
03. marec 2018
Men je zanimivo, ker je začetek drugačen od drugih nekako te potegne v zgodbo. Zelo mi je všeč tvoj stil pisanja in pa da ni v zgodbici vse rožnato (vse v redu, temveč imajo junaki probleme). Upam da si razumela kaj sem želela povedati.
Next
05. marec 2018
neeeeeeeext
05. marec 2018
Pa3cija Styles, hvala ti za tole lepo mnenje. Vem kaj si želela povedat, don't worry

Tukaj je nov Next in kmalu bo postajalo zanimivo. Kmalu.

ღNelly Fay Payneღ

4.
»Kaj počneš?« me vpraša in rezilo stisnem v roke in upam, da moja dlan ne bo krvava. Še tega se mi je manjkalo. Da mi bratovi prijatelji visijo za vratom. Pogledam v zelene oči, ki opazujejo vsak moj gib.
»Nič.« rečem in odidem iz kopalnice na svojo posteljo. Kodrolasec mi sledi in se prav tako usede na mojo posteljo. »Sem ti morda dovolila?« ga vprašam. Odkima in vstane ampak njegove oči me še vedno gledajo. Malo me straši.
»Kaj si počela v kopalnici?« me zopet vpraša. Pa kaj hudiča ga briga? Ne rabim še enega brata, ker mi je ta moj čisto dovolj. Še preveč zadnje čase.
»Nič, saj sem že rekla.« ponovim svoj odgovor. Resnično upam, da mi bo dal mir. Ali pa da vsaj ne bo povedal Liamu. V sekundi se iz stoječega položaja spravi v sedečega in mi odpre levo dlan v kateri imam rezilo.
»To ni nič.« reče in mi s srebrno stvarco pomaha pred očmi. »Srečo imaš, da sem te našel jaz in ne tvoj zlomljeni brat. Ko te ni bilo je skoraj umrl.« še doda in jaz zavijem z očmi.
»Ne rabi skrbeti ne njega, ne tebe niti ostalih članov.« mu razložim. Hinavsko se zasmeje.
»Saj me ne skrbi zate, zate še najmanj, verjemi. Mene skrbi za mojega najboljšega prijatelja. Če mu boš tako parala živce in srce bomo zaradi tebe morali odpovedati koncerte.« tokrat on razloži meni. Priznam, da so me njegove besede zbodle, čeprav ga ne poznam dobro. Kako je lahko tako nesramen?
»Velja. Lahko greš, Harry Styles.« posmehljivo rečem in mu z gibom glave nakažem proti vratom.
»Ne igraj se, Nelly Payne.« reče in odide. Solze pridejo na plano in ne morem narediti nič, da jih ustavim. Pred očmi se mi zavrti prizor, ko ležim na tleh svoje sobe skoraj nezavestna s krvavimi zapestji in zraven svojega brata, ki se dere moje ime in da naj ga ne zapustim. Še več solz pride na plano in zmanjkuje mi zraka. Po pol urah joka se končno spravim pod tuš. Vodo pustim teči po mojem telesu in laseh. Ko opravim s tuširanjem se oblečem v sveže spodnje perilo in spalno srajco. Pospravim nered, ki sem ga prej povzročila. Ošinem uro, ki kaže že krepko čez polnoč. Harryjeve besede o mojem bratu, ki bi skoraj umrl od skrbi mi ne dajo miru zato odidem do njegove sobe. Nekaj časa stojim pred lesenimi vrati na katerih z velikimi črkami piše LIAM. Rahlo potrkam, v primeru, če slučajno spi. Slišim tih, zlomljen naprej in previdno vstopim.
»Ti.« reče in se iz ležečega položaja spravi v sedečega. Zgleda totalno zanič. Njegove oči so zabuhle od joka.
»Ne zgledaš najbolje.« rečem in se kislo nasmehnem.
»Hvala, sestrica.« mi odgovori in naredi prostor, da se lahko usedem. »Zakaj še ne spiš?« me vpraša.
»Isto bi lahko jaz vprašala tebe.« rečem. »Ne morem spati dokler se ti ne opravičim. Bila sem neumna. Nisem ti želela povzročiti skrbi. Oprosti.« povem kar se da hitro, da je lahko tega že konec.
»Opravičilo sprejeto. Tudi jaz se ti opravičujem. Od danes naprej te ne bom imel tako pod nadzorom, prav?« reče in jaz prikimam. Rahlo ga objamem.
»Te lahko nekaj vprašam?« zastavim vprašanje preden bova šla vsak v svoje sanje.
»Ja, daj.« reče.
»Zakaj me Harry tako obsojajoče gleda?« zinem. V sekundi se zavem, da je to vprašanje totalno nepotrebno. V bistvu sploh nočem tega vedeti, saj mi je vseeno.
»Veš, Nelly, saj bi ti povedal ampak to ni moja naloga. Če bo želel ti bo povedal sam. Velja?« dobim odgovor in jaz prikimam.
»Lahko noč.« rečem in se odpravim nazaj do svoje sobe. Hodim kot miška, saj ne želim, da me kdo sliši. Tudi luči ne prižgem. Ampak se vseeno zaletim v nekaj. Oziroma nekoga. Rahlo kriknem, saj se zelo prestrašim. Čutim tesen objem in potem se prižge luč
»V redu je.« reče znan glas. Harry. Zakaj ravno on? Samo prikimam in odidem naprej. »Nelly?« me pokliče po imenu.
»Kaj?« se obrnem.
»Ne rabiš se me bati.« reče in čutim, da se mu glas malo trese.
»Ne bojim se te, Harry Styles.« mu odgovorim in tokrat res odidem do svoje sobe. V moji glavi se zopet nabere tisoč misli a jih poskušam ignorirati. Potem tonem v globok spanec.

Mnenja?
05. marec 2018
Next
05. marec 2018
neext! zgodba je zakon.
05. marec 2018
Next
06. marec 2018
Malenkost
Hmmm le kaj je bilo s Harryjem da ji Liam ne more povedat, to bo še zanimivo
Next
07. marec 2018
Hello Nov Next je tukej Hvala vsem za lepa mnenja.

ღNelly Fay Payneღ

5.

Zbudim se približno ob pol devetih in strmim v strop. Tako sem utrujena ampak ne morem več spati. Počasi vstanem in si ogrnem svojo jutranjo haljo in lase spnem v visok čop. Odidem v pritličje do kuhinje. Opazim, da vsi moji sostanovalci še spijo. V hladilniku najdem sestavine, da jim lahko pripravim zajtrk. Narežem kruh, vzamem maslo, marmelado, pomarančni sok, kosmiče in sadje. Pričnem tudi kuhati kavo in greti mleko. Vse razporedim po mizi in pripravim krožnike. Na svoj krožnik hitro nadrobim nekaj drobtin in ga postavim v korito. S skodelico kave se usedem za mizo in brskam po telefonu.
»Dobro jutro.« me pozdravi Niall. »Si ti to pripravila?« me vpraša in jaz prikimam. »Ti si za poročit, prisežem. Poglej vso to hrano! To smo imeli doma?« me vpraša.
»Ja, vse ste imeli doma.« rečem in se zasmejem, saj vidim njegove iskre v očeh ob pogledu na hrano. Meni se želodec namreč obrača zadnje čase, ko pogledam hrano. Kmalu za Niallom pridejo še ostali družinski člani.
»Sestrica, to si ti naredila?« me vpraša Liam in prikimam mu. V skodelico si dolijem še malo kave.
Harry se usede nasproti mene. »Ti ne boš jedla?« me vpraša in vsi pogled preusmerijo name.
»Sem že. Budna sem že od pol osmih.« se zlažem.
»Da slučajno ne lažeš, Nelly Fay?« me vpraša moj veliki brat.
»Poglej v korito, bratec. Jedla sem že.« rečem vsa ponosna, saj mi je uspelo s tole majhno lažjo. Res vstane in pogleda krožnik. Na njem vidi drobtine, prikima in se usede nazaj. V miru zajtrkujejo, jaz pa srkam svojo kavo in prebiram novice. Pogled se mi ustavi na naslovu Ima Harry novo dekle? Zraven je slika našega kodrolasca in skrivnostne rjavolaske.
»Kdaj si nam mislil povedati, Harry?« ga vprašam.
»Povedati kaj?« mi odgovori z vprašanjem. Sovražim, ko ljudje to delajo.
»Da imaš novo punco.« rečem in ga gledam direktno v njegove zelene oči. Hrana se mu zaleti in v obraz postane rdeč.
»Kaj? Kako to misliš, Nells?« me vpraša Liam in pokažem mu članek. Okoli njega se stisnejo še Niall, Louis in Zayn.
»Hazza, kdaj si nam nameraval povedati?« mu tokrat to vprašanje zastavi Louis.
»Ni moja punca.« reče in gleda v moje oči.
»Ne zdi se tako. Objemaš jo.« mu rečem.
»Ja, Hazza, res jo objemaš. Ne laži nam.« se postavi na mojo stran Zayn.
»Ni moja punca in ne rabim vam razlagati. Če ne verjamete je to vaš problem, ne moj.« zadirčno reče in odide. Verjetno v svojo sobo.
»Ne morem verjeti, da nam ni povedal.« je zgrožen moj brat in vsi se strinjajo z njim. Skodelico odložim v korito in odidem do svoje sobe opravit jutranjo rutino. Ko odprem vrata me tam čaka presenečenje.
»Kaj počneš tu brez mojega dovoljenja, Harry Styles?« ga vprašam.
»Tebe čakam.« mi odgovori. Iz potovalke vzamem spodnje perilo, temno modre strgane kavbojke na kolenih in čipkasto belo majico.
»Ja, in?« mu rečem. »Kaj želiš?« ga vprašam.
»Ona ni moja punca.« zadirčno reče.
»Vseeno mi je, Harry.« zaničljivo rečem. V trenutku si zaželim, da bi njega te moje besede zabolele tako kot so včeraj mene njegove. Nad mojimi besedami je rahlo začuden ampak vseeno prikima. Vstane, da bi lahko zapustil mojo sobo. »Imam vprašanje, Styles.« rečem preden odide. Obrne se in posluša. »Zakaj me tako sovražiš? In obsojaš?« ga vprašam.
»To ni tvoja stvar, Nelly Fay Payne.« mi odgovori in izgine. Prekleto! Ne bi ga smela vprašati tega. Briga me zakaj me sovraži. Vseeno mi je zanj, njegovo dekle, življenje, vse.

Harry Styles

Ne vem zakaj so objavili ta neumen članek. Nicole ne bo nikoli moja punca, objemal sem jo le prijateljsko. Odgovor na vprašanje zakaj ne bo moja punca je preprost – ne privlači me na tak način. Mene privlači punca, ki mi je prepovedana. Mene privlači sestra mojega najboljšega prijatelja. Če bi njen brat vedel, da mi je padla v oči bi me verjetno živega zakopal. Zato sem izbral pot, ki kaže kot, da jo ne maram. Priznam, na začetku je zares nisem. Preveč me je spominjala na Gemmo, mojo sestro. Ona je imela enake probleme kot jih ima Nelly. Razlika je le, da je Gemma umrla. Ni zdržala pritiska zato je izbrala lažjo pot. Zato je nisem maral. Ko pa sem jo včeraj videl v kopalnici v tistem neredu… Takrat mi je srce zastalo. Nelly laže kot pes teče. Laže svojemu bratu, da je v redu, da je prebolela vse te zadeve. Pa jih ni. Vem, da jih ni. Če ne bi prišel v njeno sobo… Sploh ne morem razmišljati kaj bi se lahko zgodilo. Rad bi, da mi zaupa, da ji lahko pomagam. Ampak ne smem se ji približati. Ne smem je pustiti preveč blizu, ker bi me ubijalo to, da je ne bi smel objeti, poljubljati. Tako le po tiho upam, da ne bo zašla na staro pot.
Mnenja?
07. marec 2018
Next!
07. marec 2018
neeeeeext
08. marec 2018
Nov del je tukaj. Enjoy!

ღNelly Fay Payneღ

6.

Ko Styles končno zapusti mojo sobo in se lahko v miru uredim razmišljam kaj bom danes počela. Iz mojih misli me ''zbudi'' zvonjenje telefona. Mami. Dvignem slušalko.

»Ja?« rečem.
»Ljubica, sta v redu? Nič me ne pokličeta. Sta oba dva živa?« butajo iz nje vprašanja in moram se zasmejati.
»Ja, ja. Ne skrbi, super sva. Fantje naju imajo pod nadzorom.« v hecu rečem.
»Ne hecaj se tako z mano, Nelly!« se dela jezno. Pogrešam jo. Tudi očeta.
»Pa ti? Si v redu? In oči?« vprašam in slišim rahel vzdih.
»Jonah se bo preselil h Katherine. Njegovega otroka pričakuje.« mirno reče. Ostanem čisto brez besed. Otroka? S to cipo pričakuje otroka? »Nelly, si še tu?« slišim mamin glas.
»Ja. Samo presenečena sem. Ne morem verjeti, da je tej cipi naredil otroka.« rahlo povišam glas. Hodim gor in dol po sobi, ko po nekaj minutah spet zagledam Harryja. A me lahko že pusti na miru? »Mami, moram prekiniti. Fantje me nekaj rabijo.« se zlažem, saj se mi ne da razlagati zakaj je bratov najboljši prijatelj več v moji sobi kot pa njegovi.
»Prav, ljubica. Se slišiva. Poljubčke.« reče in prekine.


»Pa saj ti si v moji sobi že čisto domač. Kaj bi spet rad?« ga nahrulim. Tako sem jezna, da bi lahko prevrnila omaro in pretepla Harryja.
»Si nataknjena?« me vpraša.
»Kaj te briga! Povej mi kaj spet želiš od mene.« rečem in upam, da bo stegnil svoj jezik.
»Na vaje gremo. Če želiš greš lahko z nami.« mirno reče in mojo jezo ignorira. Samo prikimam.
»Ja, se bom še odločila.« rečem in čakam, da odide. Po minuti mu le kapne, da hočem, da gre ven iz moje sobe. Takoj, ko gre stečem v bratovo sobo. Notri kar udrem.
»Bratec, še drugič boš starejši brat!« cinično zavpijem.
»Vem.« se odzove na moj komentar.
»Veš?« začudeno vprašam in on prikima kot kuža. »Kako to misliš, da veš?« še enkrat vprašam.
»Mami mi je že dva dni nazaj povedala.« govori kot, da je to nekaj čisto običajnega. To, da moj oči pričakuje s to cipo otroka. Govori kot, da je to normalno.
»Aha, super. Lepo, da vse izvem zadnja. Hvala!« rečem in odhitim iz sobe direktno proti izhodnim vratom. Liam za mano nekaj vpije ampak mi je čisto vseeno. Kaj mislijo, da če mi bodo prikrivali stvari, da me bodo obvarovali? Ne vem čisto točno kaj jim ni jasno. Stečem v gozd, ki je zadaj za hišo. Kmalu pridem do majhnega jezera, kjer je klopca. Sedem nanjo in gledam v vodo. Kako super bi bilo, če bi se utopila. Preženem misli stran in se posvetim čisti tišini. Potem pa me zmoti šum. Rahlo se prestrašim hkrati pa mi je vseeno.
»Nelly?« slišim glas. Ta glas me bo še lovil v spanju, prisežem. Vstanem in se obrnem proti njemu.
»Kaj za vraga? Imaš mogoče vame vgraviran GPS ali kaj? Kamorkoli grem mi ti slediš. Kaj hočeš od mene, Harry Styles? Če ti je dolgčas imaš svojo punco in pojdi k njej.« se razjezim. Obstoji in me samo gleda. »Kaj me tako butasto gledaš? Enkrat za vselej mi povej kaj želiš od mene ali pa me pusti na miru.« še dodam in potem pristopi do mene. Nevarno se mi približa in v trebuhu dobim zelo čuden občutek. S svojimi mrzlimi rokami me prime za moja zapestja in zdrznem se, saj bo kmalu začutim moje brazgotine. Ne maram, da se me kdo dotika tam.
»Rad bi te čuval.« reče in začudeno ga pogledam.
»Pred kom že?« izustim bedno vprašanje.
»Tabo. Da ne boš naredila kakšne neumnosti kot skoraj takrat v kopalnici.« mi odgovori in izpusti moja zapestja. Verjetno je začutil brazgotine.
»Ne rabi te skrbeti, Styles.« rečem in se grem spet usesti.
»Saj me ne. Mene bolj kot ne skrbi za mojega prijatelja. To sem ti že povedal.« ostro reče. Njegova nesramnost me zopet zaboli a poskušam jo skriti.
»Prav.« samo spravim iz sebe. Počutim se tako bedno.
»Na vaje moramo, pridi.« spremeni temo.
»Ne grem.« rečem in še vedno imam pogled preusmerjen v vodo.
»Z nami moraš.« trmasto reče.
»Ne rabim.« odgovorim kar se da mirno.
»Rabiš.« vztraja. Pogledam ga.
»Ti si zadnji, ki mi bo govoril kaj rabim in kaj moram. Ti je to jasno, Harry Styles?« povzdignem glas. Prikima in vesela sem, da je popustil. Gledam kako odhaja in razmišljam o tem zakaj hudiča je tako nesramen do mene. Počasi ga imam dovolj.
Harry Styles

Na živce mi gre to moje obnašanje a tako pač mora biti. Nočem se prepirati z njo zato sem raje popustil in odšel. Ko sem jo prijel za zapestja sem čutil njene brazgotine. Kar zmrazilo me je, ko sem jih začutil. Tako me spominja na Gemmo. Tudi ona ni želela pomoči in bila je tako trmasta. Odpravil sem se nazaj do hiše.
»Hazza, si kje videl Nelly?« me na stopnicah ustavi Liam. Za sekundo pomislim, da bi mu lagal.
»Prej sem jo videl, da je stekla ven. Ne vem pa kam.« povem samo majhno laž. Moj najboljši prijatelj zaskrbljeno prikima. »Sigurno je dobro, Liam.« dodam, da ga malo pomirim.
»Zadnjič me je spraševala zakaj si tak.« reče, ko že hočem oditi v sobo.
»Ja? In kaj si rekel?« sem vprašal.
»Da ji boš že ti povedal, če boš želel.« mi odgovori jaz pa se hvaležno nasmehnem. Ko končno pridem do sobe iz omare vzamem svežo svetlo modro majico, jeans kratke hlače in seveda sveže spodnje perilo. Skočim pod tuš, da se malo zberem in spravim svoje misli kam drugam.
Mnenja? Kritike?
09. marec 2018
fuuul najs! keep goin' gurl! neeext
09. marec 2018
Evo nov del

ღNelly Fay Payneღ

7.

Po sprehodu se vrnem v našo vilo in odidem do kuhinje. Fantje so že odšli. V hladilniku najdem sadje, ki ga narežem in vržem v mešalnik, da si naredim smoothie. Ko to uredim odidem v sobo in si prižgem računalnik. Na Facebooku vidim, da mi je nekdo pisal. In ta nekdo je bila Gwen.

Slišala sem, da so te odpustili. V kratkem kava pri Molly's? Imava si veliko za povedati.
G.S xx


Trikrat preberem sporočilo, saj še vedno ne more verjeti, da mi je moja bivša najboljša prijateljica pisala. Po več kot šestih mesecih.

Nisem v UK. Drugič.
N.F


Ne vem kaj naj še napišem zato pošljem. Kaj se je zgodilo, da se je spomnila name? Nekaj je sigurno bilo, da se kar tako pojavi. Slišim pisk, ki naznanja, da je odpisala.

Res? Si na počitnicah? Si v redu?
G.S xx


Tako rada bi ji napisala, da naj se pobere, da kako je ni sram po šestih mesecih mi normalno pisati, me vprašati kako sem in kje sem. Pa ji ne morem, ker nisem taka. Liam in Harry ne štejeta. Do brata bom vedno čudaška, Styles… on pa je čisto druga zgodba. On me sovraži.

Nekako sem res, ja. Dobro sem, hvala. Pa ti? Se je kaj zgodilo?

Spet pritisnem pošlji. Čutim, da se je nekaj zgodilo. Po petnajstih minutah mi Gwen še vedno ne odpiše. Čisto pozabim, da sem si naredila smoothie. Počasi ga pijem in ko končam mi v trenutku postane slabo. Čakam, da slabost mine a žal ni tako. Dovolj imam tega ogabnega občutka zato stečem v kopalnico, kjer najprej odprem pipo potem pa se vržem na kolena pred straniščno školjko in v grlo potisnem dva prsta. Najprej se res trudim in iz mene ne gre niti voda. Ko prsta potisnem globlje začnem čutiti kako bo vse prišlo iz želodca.
»Nelly, kaj hudiča počneš?!« slišim Harryjev glas in v trenutku se vsebina iz želodca spravi v straniščno školjko. Potegnem vodo in nato se mi celo telo začne tresti in po licih mi stečejo solze, saj je to prvič, ko me je nekdo zalotil pri tem početju. »Nelly, kaj hudiča si počela? Si v redu?« še vedno sprašuje a nimam moči, da odgovorim. Ali pa mu nočem. Nekaj sekund stoji in me opazuje, ko pa opazi, da se mi celo telo trese se vrže na kolena k meni. Še bolj začnem jokat. Stisne me k sebi, čisto previdno. »Vse je v redu, ne jokaj. V redu je, Nelly Fay Payne.« me miri in njegov glas se iz tistega ostrega spremeni v najbolj nežnega kar jih je lahko. »Pomiri se, tukaj sem.« še dodaja in z mano v naročju se ziblje. Po več kot petnajstih minutah se moje telo končno neha tresti in pomirjena sem.
»Prosim, Harry, ne povej nikomur.« se previdno izmaknem iz njegovega objema in svoj pogled preusmerim v njegove lepe zelene oči.
»Ne prosi me tega.« mirno reče in me poboža po laseh. Pogled preusmerim v njegove ustnice in spet nazaj k očem in potem ga pogledam po celem telesu. Ne vem kaj mi je ampak vem, da ni prav, da imam v trebuhu nekaj podobnega metuljčkom. Harry me neha božati po laseh in svojo roko premakne na moje lice, kjer je stekla solza. »Prelepa si, da bi jokala, Nelly Fay.« reče in prvič je, da mi je všeč, da me nekdo pokliče po obeh mojih imenih. Z obrazom se mi približa in svoje ustnice prilepi na moje lice, prav tam, kjer me je še sekundo nazaj pobožal. Potem sledi h kotičku mojih ustnic in od tam se njegove ustnice srečajo z mojimi. Poljubi me tako nežno in lepo, da za trenutek pozabim kje sem. Svoje roke da na moj obraz in še vedno imava ustnice prilepljene skupaj. Počutim se lepo, čeprav se ne bi smela, saj je to bratov najboljši prijatelj.
»Harry.« rečem in se odmaknem. Hitro se zdrzne in se tudi on odmakne od mene.
»Se bolje počutiš?« me vpraša in jaz samo prikimam. »Super. To sem naredil zato, da ti bo bolje.« še doda in v trenutku moje srce napolni bolečina.
»Kaj? To si naredil, da bi mi bilo bolje?« ga vprašam in upam, da sem narobe slišala.
»Ja.« preprosto odgovori. »Menda ne misliš, da sem kaj čutil?« doda svoje vprašanje. Nemo ga gledam. Ne vem kaj naj rečem na to. V trenutku se mi je spet podrl svet. »Sestra mojega najboljšega prijatelja si. Med nama nikoli ne bo ničesar.« reče in jaz prikimam. Vstanem in iz kopalnice odidem do svoje postelje. Uležem se na bok, da se ne rabim srečati s Harryjevimi očmi, ko bo odšel. Slišim kako kopalnico pošprica z osvežilcem zraka. Ko to naredi se prikaže pred mojo posteljo.
»Obrni se.« mi ukaže. Še vedno sem v svojem položaju. »Obrni se.« še enkrat ponovi. Obrnem se ampak samo zato, da mi bo dal mir.
»Kaj?« ga vprašam in potem je tiho. »Sprašujem kaj je.« rečem.
»Nikoli več ne naredi tega ali pa bom povedal Liamu.« reče ukazovalno in jaz samo prikimam. Ne boš izvedel, če bom to še kdaj naredila, prisežem, Harry Edward Styles. Potem zapusti sobo, moje oči pa se začnejo zapirati.
Mnenja?
12. marec 2018
DarkNight
DarkNight
Next + full dobro pisesss❤️❤️
13. marec 2018
Next res ful dobr sam zanjo bi bilo boljš da bi tud drugi videli kako je
13. marec 2018
neext
13. marec 2018
Nov del je tukaj in upam, da vam bo všeč. Hvala vsem za lepe komentarje, to mi res veliko pomeni
♪ Harry Edward Styles ♪



8.
Ne morem verjeti, da sem jo videl bruhati. Že odkar sem stopil iz njene sobe se mi pred očmi odvija prizor, kjer kleči pred školjko s prsti v grlu. Ne morem verjeti niti tega, da me je prosila naj ne povem tega Liamu. In poljubil sem jo… Čeprav sem potem povedal eno veliko debelo laž. To, da sem rekel, da nič nisem čutil je bila ena velika debela laž. Čutil sem metuljčke, čutil sem vse najlepše. Samo res ne vem kaj bi rekel na vse to Liam. Ne vem, če bi sprejel, da se je njegov najboljši prijatelj zaljubil v njegovo mlajšo sestro. Ne vem ali naj njeno skrivnost obdržim zase ali naj povem Liamu. Moje razmišljanje prekine trkanje.
»Naprej.« zamrmram in notri vstopi nekdo, ki ne bi smel. »Kaj počneš tu?« vprašam.
»Objavili so naju v članku.« reče in sarkastično se zasmejem.
»Res? Nikoli ne bi rekel.« rečem posmehljivo. »Seveda so naju objavili. Slaven sem, si pozabila? Spremljajo vsak moj korak. Edino to je, da oni ne vedo, da midva nimava nič.« jo nahrulim.
»Saj nisem jaz kriva, Harry.« se brani. »Tudi jaz od tega članka nimam več zasebnosti. Kamorkoli grem mi vaše oboževalke težijo in sprašujejo o naju in najraje bi jim rekla, da tvoje srce bije za drugo, ne zame. Dovolj imam.« še doda in jaz prikimam.
»Bom poskusil rešiti situacijo.« rečem in tokrat je ona ta, ki prikima. Najin pogovor zopet zmoti trkanje. Pa kdo hudiča je zdaj?
»Naprej.« se zaderem. Tokrat notri vstopi ona. Nelly, resno, zakaj zdaj?
»Am, oprosti. Nisem hotela motiti.« se opraviči in že skoraj odide.
»Ne motiš, res. Ostani.« reče Nicole in moj pogled tava od ene do druge. »Nicole.« se ji predstavi in ji poda roko.
»Nelly.« se predstavi še ona in sežeta si v roke. »Ti si torej Harryjeva punca.« omeni in pogled preusmeri vame. Nicole se zahihita.
»Ne, nisem. Nikoli ne bom. Midva sva prijatelja od otroštva.« ji obrazloži in hvaležen sem ji. Zdaj bo vedla, da sem samski in mi ne bo več metala naprej nove punce.
»Res?« jo olajšano vpraša Nelly in Nicole ji prikima.
»Khm, ne bi rad motil tega razburljivega pogovora ampak jaz sem tudi tukaj. In baje iščeš mene?« rečem.
»Am, ja. Ampak saj ni več pomembno.« reče in zamahne z roko. Vsi trije odidemo iz moje sobe v dnevno, kjer moji sostanovalci igrajo igrice.
»Fantje, to je Nicole.« zavpijem, saj vsi tulijo v televizijo.
»Hazza, ta punca je bila s tabo v članku. Si nam jo prišel predstavit?« vpraša Louis, jaz pa zavzdinem.
»Pravzaprav nisem njegova punca. Prijateljica iz otroštva sem in ta članek je ena velika napaka.« namesto mene odgovori.
»No, potem pa oprosti Harry.« reče Louis in fantje prikimajo.
»Ja, že v redu.« rečem. Ozračje je zelo neprijetno. Opazim, da je Nelly odšla v kuhinjo. »Fantje, zabavajte Nicole, jaz grem na stranišče.« rečem in izginem. Ko pridem v kuhinjo vidim kako Nelly pripravlja sok in prigrizke.
»Vidiš, da ti nisem lagal.« rečem in rahlo se prestraši.
»Ja.« hladno odgovori in nadaljuje s pripravami prigrizkov.
»Zakaj si taka?« jo vprašam in slišim njen zavzdih.
»Kakšna?« reče in se končno obrne. Oči ima zelo zabuhle in to mi da jasno vedeti, da je jokala.
»Hladna.« rečem im vidim kako zavije z očmi.
»Nisem. Le ne maram, da se kdo igra z mojimi čustvi. Tega imam res dovolj.« jasno reče in s sokom ter prigrizki zapusti kuhinjo. Tudi jaz ne maram, da se moram igrati s tvojimi čustvi, Nelly Fay. Bom že našel rešitev za naju. Obljubim.
Mnenja, pohvale, kritike? Vse dobrodošlo.
14. marec 2018
DarkNight
DarkNight
Next + Omgg hitro pisi naprejj ker perfektno pisess
14. marec 2018
Next prfektnooooo
14. marec 2018
neeeeeeeeeeeeeeeeext
15. marec 2018
Next
15. marec 2018
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg