Forum
Nnnneeeexxxxxytttttttt!!! P nb
08. februar 2016
Next + nova bralka extra zgodbica
09. februar 2016
Pozdravljeni, moji kodrasti prijatelji!

Upam, da ste pripravljene na novo serijo nepraznično obarvanih poglavji. Sicer je moj god in bi bila milostna, ampak kot ste ugotovile to ni moj stil. Res pa je, da ni več delč do naslednjega izleta v Meryascoveeno.
***
24.
Na to, da bo naslednji teden Harry Potter poučeval maturitetne letnike sem pozabila do ponedeljka, ko sem ga zagledala kako je sredi avle narejeno sproščeno govoril z našo stalno profesorico.

Mimo profesorice in aurorja smo šli čisto počasi, da ne bi preslišali kakšne besede.

»to je del izobrazbe že vse od konca zadnje vojne,« je Potter ravno razlagal, »drugi in tretji teden v januarju jaz prevzamem maturitetne letnike in jih opomnim na to, da je Mrlakenstein obstajal, Anastasia. Saj še niste pozabili, kajne?«

»Seveda ne, gospod Potter, seveda ne,« je sladko odvrnila.

»Zakaj ste me že potem ustavili na poti na zajtrk? Veste, zelo sem lačen.«

Z Louisom sva se spogledala in se skoraj začela na glas smejati. Ted je, ko se nam je čisto ponesreči pridružil v dnevni sobi kar naprej govoril o njem, niti z besedico pa ni omenil, da je lahko tako predrzen.

»Seveda, seveda, kar pojdite …« je zmedeno odvrnila profesorica ter se aurorju končno umaknila s poti.

Ko smo prišli v veliko dvorano smo za našim omizjem komaj našli prostor. Austin, prvošolec ki me je s svojo iznajdljivostjo očaral že na začetku leta me je veselo pozdravil, ko smo sedli poleg njega in njegovih štirih sošolcev.

»Zakaj vsi zijajo v tistega gospoda?« je vprašal. Harry Potter je ravno stisnil ravnateljičino dlan ob čemer je večina študentov opazila, kdo je vstopil.

»Oh, pred slabimi osemnajstimi leti je premagal enega coprnika,« je Louis zamahnil z roko.

»Kul,« je rekel fant. Očaran nasmešek mu je priplaval na obraz. »Kaj pa dela tukaj?«

»Vsako leto dva tedna izredno poučuje maturitetne letnike,« je povedala Kath, »baje so njegova predavanja izjemna.«

»Če bi me starši pustili na šolo takoj, ko sem dobil pismo, bi to vedela iz prve roke,« je oznanil Louis.

»Ti bi vsako malenkost tako napihnil, da bi lahko s tvojo pripovedjo letela v vesolje,« sem ga zavrnila.

»Vedel sem, da imaš na zalogo nekaj Shakespearjanskih zbadljivk,« je rekel poskočen glas, ki je nato že zasedel mesto med Kathleen in neko četrtošolko.

»Slišim, da je govora o mojem botru. Kaj bo novega?«

»Nič,« je brezbrižno odvrnil Louis. »Kakorkoli, kmalu se bo začel tečaj udejanjanja pa sem se prijavil. Imaš kakšen nasvet?«

»Razen tega, da si moraš zapomniti tri T-je, ki jih takoj pozabiš, prav nič.«

»Katere tri T-je?« se je pozanimal med tem ko si je v usta stlačil zavidljivo količino prepečenca.

»Trdno, trpno in trezno.«

Louisov pogled mi je takoj povedal, kako si je navodila za izdejanjanje interpretiral.

»Nisem namigoval na to,« je zamrmral Wulf.

»Moraš pa priznati, da je T na začetku besed kar pomenljiv.«

»Sploh ne bom komentiral,« je zavzdihnil kapetan ter vstal, »lepo se imejte.«

»Ko bi se vsaj,« sem zamrmrala, »vedeževanje in obramba v enem dnevu.«

Ted je že odšel in Louis je ravno odprl usta, da bi nekaj rekel, ko so se v veliko dvorano vsule sove.
***
»Roka mi bo odpadla,« sem se pritožila v soboto zvečer. Sklicala sem prvo srečanje DA v novem letu in ravno sem se s Kathleen odpravila proti dvorani KŽTD.

»Da si mogla iti k njej še med vikendom … zakaj se nisi mogla zadržati!«

»Glej, saj ni tako hudo, tam sem bila le eno uro.«

»Obvezo bi morala zamenjati,« me je prijateljica opomnila.

»Jutri jo bom. Saj veš da jo zamenjam vsake tri dni.«

»Jaz bi jo vsak dan.«

»Ne morem vsak dan hoditi k madam Pomfrey. Čudno bi izgledalo.«

Kath je zavila z očmi. »Veš kaj …«

»Utihni,« sem jo prekinila, saj sem na hodniku zaslišala glasove.

»Samo Ted je,« je zamahnila z roko.

Ko smo prišli okrog vogala sem ugotovila, da je bilo to delno res. Druga oseba je bila Harry Potter, ki je skoraj navdušeno čakal na nekaj.

»Zakaj čakaš zunaj?« sem se pozanimala pri pol-volkodlaku.

»Nisem vedel …«

»Ah daj no, saj tako in tako ve za DA,« sem skomignila ter nas popeljala v sobano, ki je bila za enkrat prazna.

»Lepa dekoracija,« je z zamišljenim glasom rekel starejši čarovnik ter se zazrl v zastave vseh štirih domov, ki so vsaka visele na eni od štirih sten. Te si je zaželel Louis, ki se mu je zdelo, da bi morala soba odražati identiteto vseh štirih domov.

Gryffindomska zastava je visela ob prostoru za vadbo, Splozgadovska nasproti nje, na desni, nad mizami je visela Pihpuffovska, Drzvraanska pa na prehodu med dvema knjižnima policama.

Ravno, ko mi je auror želel nekaj reči, so vstopili fantje, ki so s sabo prinesli nekaj škatel s steklenicami maslenuška.

»A kdo praznuje?« sem vprašala, čeprav sem dobro vedela, da je imel Zayn v torek rojstni dan.

»Sedemnajstko se mora,« se je zarežal temnolasec, ter mi podal eno od steklenic, »direktno iz Treh metel.«

»Si to naročil že prej ali ste …«

»Utihni že, Everdeenovka,« je zavil z očmi, kar mi je dalo vedeti, da so na pijačo pomislili šele danes.

»Okej,« sem pokimala. »Aja, danes imamo gosta.«

Zayn je Potterja premeril rahlo sumničavo, nato pa se je že obrnil k Harryju. »Ej, Styles, tvoj soimenjak je na obisku.«

»Sem opazil. Veš, tudi jaz imam oči.«

Nasmehnila sem se.

»Se pravi, da imamo danes zabavo za rojstni dan?«

»Kje pa, danes naj bi ponavljali uroke, ki smo se jih naučili prejšnji semester. Šele po tem bo zabava.«

Ko so prišli vsi člani DA (katerih število je Harryja Potterja presunilo bolj kot vse drugo, kar smo mu prej povedali), smo začeli z vadbo. Večino urokov smo zdaj obvladali že vsi, čeprav nekateri, -med njimi tudi jaz-, še kar nismo bili sposobni priklicati snovnega varuha.

»Ave zavetnikum! Ave zavetnikum!« Meglica, ki sem jo pričarala ni in ni hotela dobiti oblike, kar me je vedno bolj jezilo.

Nazadnje sem se vrgla na kup blazin ob vadbišču in zavistno opazovala Harryevega črtastega mačka, ki se je podil za Lousovim nič boljšim srnjačkom. Zayn in Niall sta ocenjevala katerih pasem sta psa, ki sta se izvila iz njunih palic, Liam pa je zasanjano opazoval svojega varuha v obliki sove. Victorie je z očmi spremljala svojo volkuljo in še Kathleen je že nekaj minut uspelo vzdrževati šibko podobo puhastega zajca. Da je bila mera polna, mi je v roki boleče kljuvalo in vsak srečen spomin, ki sem ga imela na voljo se mi ni zdel dovolj dober ali pa me je, ker je vključeval mojega brata, silil v jok.

Jacoba sem pogrešala vedno bolj, a še vedno sem se držala maminega nasveta in žalosti nisem dovolila, da bi me nadvladala.

Stopila sem do mize, kjer je Zayn prej odložil steklenice maslenuška in eno odprla, nato pa se vrnila do blazin, ki so ležale po tleh.

»Si v redu?«

Pogledala sem na svojo levo, od kjer je glas prišel ter se zazrla v moškega, ki je še prej z druge strani dvorane KŽTD navdušeno opazoval vadbo urokov.

Zamrmrala sem nekaj nedoločenega ter srknila požirek.

»Kaj?«

»Čisto v redu sem, hvala.«

»Zakaj pa potem ne vadiš?«

»Ne gre mi. Poskusila sem že z vsakim srečnim spominom pa se zdi da noben ni dovolj dober.«

»Na začetku sem tudi jaz imel težave,« je odvrnil.

»Vas vsaj ne spominja vsak srečen trenutek iz vašega življenja na to, da je oseba s katero ste jih doživeli mrtva,« sem zamrmrala ter ponovno nagnila steklenico.

»Kdo pa …«

»Moj brat,« sem tiho zamrmrala.

»Aha … te še kaj tare?«

Pomislila sem, da bi začasnemu profesorju zamolčala kazen, ki jo prestajam pri Krastachyssevi, a sem se odločila, da to nekomu vseeno povem. Kdo bi bil boljši od človeka, ki je premagal Mrlakensteina?

Brez besed sem odvila prevezo in Potterju pokazala svojo roko.

»Oh,« sem ga zaslišala tiho reči. Iztegnil je svojo desno roko in pokazal na hrbtno stran svoje dlani.

'Ne bom več lagal.'

»Čisto razumem,« je rekel, nato pa se ponovno odpravil do Teda, ki je nekaj razlagal svojemu dekletu.
***
jutri v Preroških Novicah: Heather Everdeen končno požrla svoj ego! Kaj takega!
Mate kkšne teorije za to kaj se bo po zgodil? (zaenkrat se še nč ni zgodil po vaših pričakovanjih, I dare to say)
Se beremo naslednji teden! (ubistvu enkrat v četrtek al pa nedeljo zvečer ker gremo s skavti nekam)
mim grede, a je bla kera na informativcih?
14. februar 2016
Nextt
14. februar 2016
neeeeext
ja js sm ba v Naklu pa še v Radovlco sm hotla it sam k nm je zmankal cajta.Kam si pa ti šla?
14. februar 2016
Next
14. februar 2016
neeeeeeeeeeeext! Jaz sem že vse teorije povedala


14. februar 2016
HalfBlood: lani k sm šla, sm šla na Škofijsko pa Šentvid, mislna sm it pa še v Želimlje. Kam mislš it pol naprej?
14. februar 2016
ne vem še k sm itak šele v 8 razredu sam drgač sm pa mislnla it km v kuharsko smer alpa kej podobnga
14. februar 2016
Nimam pojma kaj se bo zgodilo.
neext
14. februar 2016
Next
14. februar 2016
neext!!
15. februar 2016
pozdravljeni, moji kodrasti prijatelji!

Najprej vam sporočam, da bodo nexti prihajali bolj poredko zaradi dela, ki ga imam za šolo in se bom na stari urnik vrnila med počitnicami.
Poleg tega se opravičujem, ker prejšnji teden ni bilo nexta.
In preden se vrnemo k zgodbi, bi rada povedala še da če ste dovolj stare pejte gledat Deadpoola v kino, dober film, ne bo vam žal.

***
25.

Na dogodek s srečanja sem do naslednjega jutra pozabila, bolj zato ker sem bila od celotnega tedna čisto utrujena kot zaradi česa drugega.

Teden je bil točno takšen kot prejšnja dva, le da je zapadlo še okoli deset centimetrov snega, ki ga nisem mogla izkoristiti zaradi vse domače naloge, ki smo jo dobili. Poleg tega sem morala vsak dan prenašati Karastacharico, kar me je jezilo skoraj bolj kot vse drugo.

Razžalostilo me je, ko je Ted v sredo prišel do mene s ponudbo, da bi nam njegov boter lahko predaval o žrlelih kletvah v petek zvečer in sem morala to zavrniti.

»Eno dobro idejo imam!« je oznanil Louis v četrtek. Zunaj je za razliko od prejšnjih dveh dni deževalo, kar nas je vse navdajalo z malodušnostjo, zato je tako mene kot Kathleen njegov navdušen ton presenetil.

»Kakšno?« sem se pozanimala in napela ušesa.

»Jutri ne pojdi k tisti kroti in imejmo raje srečanje DA. Tisto predavanje bi nam prišlo še kako prav.«

Louisova ideja mi je bila všeč, a nisem se mogla otresti občutka, da bo šlo nekaj narobe. »Ampak …«

»Zakaj pa misliš, da obstajajo slastne strahote?«

Zarežala sem se. »Kaj imaš pa na voljo?«

»Omedlevične oblizke, en bruhajoči biskvitek in malo morje krvavonosnih karamel.«

»Krvav nos ti vsaj ne pusti slabega zadaha,« sem rekla, »jutri daj mi jih pa sva zmenjena.«

Spletkarsko se je nasmehnil.

»Pa ne da hočeš plačilo za en par karamel!« sem ogorčeno vzkliknila.

»Saj sem jih sam kupil,« je skomignil.

Prijateljičin pogled je začudeno švigal od mene proti njemu, ko sem mu na razprto dlan nejevoljno stresla petnajst firičev, ki jih je zahteval.

»Kje jih imaš?« sem vprašala ter si prisegla, da naslednje leto ne bom več kupovala izdelkov za šaljivce od preprodajalcev ampak direktno iz trgovine. Če si jih kupim, ko bom med poletjem v Londonu, pa bom prihranila še poštnino.

»Jutri jih dobiš, da jih ne boš po nesreči …«

»Misliš, da bi po nesreči pojedla sladkarijo zaradi katere ti iz nosa teče kot iz Vezuva?« sem ga precej ostro vprašala.

»Vseeno jih dobiš jutri. Ne da se mi v sobo.«

»Kakorkoli, spat bi morali, ura je že skoraj polnoč.«

Oba sta se strinjala in odpravili smo se proti sobam.

***
Naslednje jutro je bilo sončno, vsaj glede na to, da je bil januar. Počutila sem se lahkotno in občutek je minil komaj, ko mi je Louis v roko potisnil droben paketek.

»Saj veš katero …«

»Tomlinson, točno vem kako se jih uporablja,« sem ga prekinila. »Raje pojdi do Teda, da bo lahko Potterju sporočil da predavanje bo.«

Po zajtrku smo se odpravili k pouku, kjer smo dobili toliko domače naloge kot smo jo prejšnja leta dobili v enem tednu.

Po kosilu sem se odpravila proti kabinetu profesorice Obrambe pred mračnimi silami.

Potrkala sem in vstopila.

Po pozdravu sem začela pisati en in isti stavek, tako kot vse dni poprej in počakala, da je umaknila pogled.

V usta sem hitro vtaknila prvi del in ga hitro pojedla. Kri mi je kmalu začela liti iz nosu, kar je pritegnilo pozornost profesorice.

»Smem steči v ambulanto?« sem vprašala ter se delala, da poskušam zaustaviti krvavitev. »Vrnem se takoj, ko madam Pomfrey tole uredi.«

»Pojdi,« je rekla, »danes ti ni treba priti, a prišla boš tako jutri kot pojutrišnjem.«

Hitro sem pokimala in zamrmrala besedico zahvale, nato pa planila iz kabineta.

Ko sem bila dovolj oddaljena, sem v usta vtaknila drugo polovico in krvavitev se je ustavila. Preden sem odšla na srečanje DA, sem se ustavila še v kopalnici in si kri sprala z obraza.

Ko sem vstopila v dvorano KŽTD, sem ugotovila da so člani Dumbledorjeve Armade čakali le še na mene. Opravičila sem se in sedla med Nialla in Harryja, ki sta že navdušeno čakala na začetek predavanja.

To je bilo zanimivo in poučno, čeprav se je zdelo, da večine Drznvraanovcev ne zanima( po mojem mnenju zato, ker so si o tem že prebrali v kakšni od knjig) med tem ko so ostali znanje vpijali kot gobe.

Po končanem predavanju so se vsi veselo odpravili iz sobane ali si s predavateljem izmenjalo nekaj besed. Sama sem se odločila pospraviti blazine, ki so ležale po tleh in ko sem končala je bila dvorana že prazna. Ravno sem želela oditi, ko sem zaslišala tiho hlipanje.

Obrnila sem se okrog in na koncu ene od knjižnih polic zagledala Teda. Brez pomisleka sem se odpravila proti njemu. »Kaj je narobe?« Sem vprašala ter sedla nasproti njega.

»Ah, saj ni nič,« je zamahnil z roko.

»Lepo te prosim. Nihče ne ostane v kotu po tem ko vsi grejo, če je vse v redu.«

»Poslušaj,« je rekel, precej ostreje, kot sem od njega pričakovala, »tole ostane sam med nama, jasno?«

Pokimala sem.

»Po pouku me je Krastacharyca zvlekla do svojega kabineta, baje zato ker ji nisem oddal neke naloge, ki sem jo oddal.«

Ponovno sem pokimala.

»In potem mi je dala tisto svoje pero in mi ukazala naj … začnem prepisovati stavek, ki mi ni bil všeč.«

Še tretjič sem pokimala.

»Uprl sem se in ona me je … na meni je … izrekla je kletev križanih …«

V trebuhu me je stisnilo in v ustih sem začutila okus po krvi.

»Prisilila me je, da sem …«

Pokazal mi je svojo levico, katere koža je bila sicer zelo razdražena, kar me je spomnilo na prvih nekaj dni, ki sem jih preživela pri profesorici.

»In kaj je ta stave …«

»Jaz sem pošast,« je zašepetal. Stresel se je in ena sama solza mu je stekla prek lica.

»Potem naj ti zagotovim, da zagotovo nisi pošast,« sem odvrnila. »Ti si najboljši kapetan Gryfondomskega moštva kar sem jih videla igrati na našem igrišču. Poleg tega pa imaš dekle! Koliko pošasti se lahko pohvali s tako lepim dekletom kot je Victorie?«

Medlo se je nasmehnil. »Prav imaš, Everdeenova. Hvala.«

Vstal je in se odpravil proti izhodu pri čemer je bil veliko bolj neroden kot navadno. Trikrat se je skoraj spotaknil v stol in po nesreči prevrnil eno od malih mizic preden je odšel iz dvorane.

»Prekleto,« sem končno izustila kletvico, ki se mi je vse od Tedovega priznanja valjala po ustih in še naprej strmela v zaprta vrata.

***
A ne bi blo lepo, da bi Temynovko končno nekdo fentu?
Mate kkšne teorije kaj se bo zgodil? <---- prosim, odgovorite vsaj z eno povedjo, ker je teorije bralcev zlo fajn brt.
Se beremo naslednjič!
28. februar 2016
Smrt Krastačici, padec Temynovke, oblast študentom!
Naj jo že DA nokavtira! Pa naj kdo umre. Heap recimo. (Sej je Heap un ke je šel s Heather na ples?)
28. februar 2016
Ugibam da bo nekdo napadel Bradavičarko in da bo Ted ˝ponesreči˝ nekako izrekel kakšn smrtonosen urok,ki pa bo enako "ponsrečei"priletel v to kroto.
Neeeeeext.
P.S. A nisi hotla rečt Krastacharyca in ne Temynovka?
28. februar 2016
čeprov bi tut Temynovko lahko ubil
28. februar 2016
Mislim de bi lohk dala kakšen strup v njeno šalco ko ona ne bi gledala
Mogoče pa se bo sama zastrupla ker je sama žaba
Next prosim
28. februar 2016
Next
Ja loh bi jim Harry kej pomagu ane...
29. februar 2016
Nnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxtttttttttttttttt
13. marec 2016
Nej najde že kaksno rešitev...
13. marec 2016
a se bo ta zgodba sploh še nadaljevala? ker men je res škoda da se nebi ker je res dobra.
27. junij 2016
se bo. v šoli sem imela velik dela in se nisem mogla posvetiti branju, zdej med počitncam bom pa probala pridt nazaj do poglavja na teden.
07. julij 2016
OKEJ, ZDEJ PA RESNO ZELO POMEMBNO OBVESTILO, ČE JE ŠE KDO KLE
Spet bom redno začela objavlat med jesenskimi počitnicami, ne vem še kater datum, po mojem petek na začetku ali koncu ker ne bom pustila da moj najbolši fanfic na igrah propade ker skos prestavlam svoje obveznosti
vseen mi je če je kdo kle, ker objavlam zase, ampak če ste prebral, napište da vem da ste tuki

SE BEREMO KMALU, NE POZABTE MOJIH BESED, MOJI KODRASTI PRIJATELJI
08. oktober 2016
u193768
u193768
Zdle sem vse to prebrala in je perfekcija. Pišeš zelo zelo podobno kot J. K. Rowling, ki je mimogrede moja najljubša pisateljica in je super.
Neeeeeext
09. oktober 2016
yesss!!!
končno!
09. oktober 2016
O super sm že skor obupala da ne bom nikol izvedla konca
09. oktober 2016
Omg jst sem tudi zdaja začela brat in to kar sem ugotovila, je z eno besedo popolno! Next
10. oktober 2016
Pozdravljeni moji kodrasti prijatelji!

Kok sm pogrešala ta pozdrav - na wattpadu je sam 'hey guys', 'hello guys', 'hello whovians' pa za adijo 'comment, vote, and read you Next week'. Kot sem rekla oktobra, nazaj sem.

Heather je nazadnje izvedla pretreslijivo novico od Tedda, zdaj pa se vračamo v k njej bolj poznane vode običajnega šolskega leta na Bradavičarki.

Uživajte!

26.

Mesec se je končal s sladko-grenkim priokusom, a kljub vsem slabim stvarem, ki so se zgodile sem se trudila biti pozitivna.

Prvega februarja nas je na oglasni deski zjutraj pozdravilo obvestilo, da se bliža drugi izlet v Meryascoveeno. Ker mi je že primanjkovalo vsega od gosjih peres, ki sem jih uporabljala za pisanje pri pouku in so se mi neprestano lomila, do sladkarij, ki sem jih sicer dobivala preko skrivnih prehodov, ki so jih fantje poznali – dobro je bilo slišati, da jih bom lahko kupila direktno iz Medenega Carja, in to po veliko manj zasoljeni ceni kot sicer.

» … In tokrat celo nismo skregani,« je Louis pripovedoval, ko smo se po stopnicah spuščali proti učilnici za napoje.

»Če bi imela guld za vsakič ko ste se skregali, bi bila bogata,« sem odgovorila.

»To bi bila za vsakič, ko si morala prenašati sporočila.«

Kathleen je prhnila. Ustavili smo se pred razredom, kjer so že bili spolzgadovci.

Harry in Zayn sta nam pomahala a preden bi se jim lahko pridružili, se nam je na pot postavil James.

»Lopez,« sem jezno odzdravila na njegov 'Hej, Everdeenovka, kako kaj brezkrvnost?'. Odrinila sem ga vstran ter se brez ustavljanja namenila proti meni bolj ljubima spolzgadovcema.

Zgrabil me je za ramo in me grobo obrnil proti njemu.

»Kaj hočeš?« sem vprašala brezizrazno. Tega, da ni dovolil da bi kdorkoli ranil njegov ponos s tem da bi ga ignoriral, sem bila vajena že od prvega letnika.

Preden bi lahko odgovoril, se je na hodniku pojavil profesor Hudlagod, ki nas je spustil v učilnico in nam naznanil kateri napoj bomo varili.

Po končani dvojni uri napojev sem ravno želela slediti ostalim iz razreda, ko me je zaustavil profesor.

»Gospodična Everdeen, preden greste,« me je nagovoril, »ponovno pripravljam eno od malih večerjic in se nadejam vašega obiska.«

Nekaj časa nisem vedela kaj reči. Hudlagodovim povabilom sem se izogibala v velikem loku že od kar sem sprejela prvi dve. »O …« sem spravila iz sebe ter na svoje začudenje prikimala.

»Imenitno!« je vzkliknil profesor. »Naslednjo soboto ob osmih zvečer se torej vidimo!«

Ko je bil profesor zunaj slišnega dometa sem tiho zastokala, nato pa pohitela za Zaynom, Harryjem, Louisom in Kathleen.

***

»Saj ne bo konec sveta,« je pripomnil Niall tistega večera na srečanju DA. Nad učbenikom za obrambo je zdolgočaseno izvajal urok lebdenja ter opazoval skupino prvih letnikov, ki so drug na drugem pod budnim Teddovim očesom vadili hromljenje.

Zavzdihnila sem. »Saj vem. Ampak mislim da se nikomur ne da poslušati o njegovih bivših učencih. Od tistega ananasa pa ima po mojem že čisto zapacane žile in čudno je, da še ni staknil srčne kapi.«

»To tako in tako odpraviš z enim zamahom palice.«

»Kakšni načrti glede Meryascoveene?« sem vprašala ter spremenila temo.

»Kot po navadi,« je Niall skomignil. »Liam pravi, da bi morali zraven povabiti še Vic in Tedda.«

»Če želi lahko,« sem skomignila. »V redu, zdaj pa še enkrat.«

»Že stokrat si poskusila,« me je Niall opomnil, »izčrpana si videti.«

Odkimala sem. »V redu sem, samo še enkrat bom.«

Iz spomina sem izbrskala nov srečen spomin, se osredotočila nanj in začela ponavljati besedi 'ave zavetnikum'.

Ponovno se mi je iz palice izvil le srebrnkast oblaček.

Zastokala sem in se sesedla na stol. Irec je skomignil in se ponovno posvetil lebdeči knjigi, ki jo je dvignil pod strop ter nato pustil da je padla. Nekaj metrov pred tlemi je na njej ponovno izvedel urok lebdenja.

»Morda s srcem nisi dovolj pri strani. Že prej si pod pritiskom lažje izvajala težje uroke,« me je opomnil pihpuffovec.

Skomignila sem. »Najtežji urok, ki sem ga izvedla pod pritiskom je bil osnovni odpoklic in pritisk, kot ga ti imenuješ, je bil profesorjev razdražen pogled ker mi blazine nikakor ni uspelo odpoklicati na pravo mesto.«

»Kaj pa radirni urok?«

»Naj te spomnim, da z radirnjenjem že tako nisem imela težav?«

»Saj res … misliš da se da radirniti človeka?«

»Mogoče,« sem skomignila, »ampak nikogar ne poskušaj radirniti ker nihče od nas ne obvlada skicirnega uroka.«

»Prav imaš.«

Iz torbe sem potegnila Hobita, ki sem ga dobila od Zayna za božič ter že drugič začela brati prvo poglavje, ko je do naju pristopil uporabnik najbolj uradno zvenečega pogovornega jezika na šoli.

»Gospodična Heather, bi morda lahko govoril z vami,« Gerarda sem ošinila z dvignjeno obrvjo, »mislim, s teboj?«

»Okej,« sem skomignila. »Povej.«

Opazila sem kako je zardel. »Mislil sem … bolj privatno.«

»Prav.«

Ko sem vstala, da bi sledila Gerardu, sem zaslišala kako se je Niall tiho zahihital za kar sem mu prisolila zaušnico. Nato sem za predsednikom študentskega sveta odšla do konca najbolj oddaljene knjižne police, kjer zagotovo ni bilo nikogar.

Gerard se je odkašljal. »Razmišljal sem, če bi si želela iti z menoj v Meryascoveeno?«

Nekoliko sem se namrščila, na hitro premetala svoje možnosti in na koncu odgovorila: »Imam že načrte s prijatelji, lahko pa se nam pridružiš.«

Razsvetlil se je kot božično drevesce, se mi uradno zahvalil ter nekoliko nerodno odšel do nazaj do vadbenega prostora. Sama sem mo želela slediti, pa sem se na prehodu med policama skoraj zaletela v Harryja in Louisa, ki sta se prijateljsko zbadala.

»Utihni že, Tomlinson in imej ta dva gulda.«

»Glede česa sta pa šla zdaj stavit?«

Harry je hitro zamahnil z roko, češ da ni bilo nič ter spremenil temo: »In kaj so rekli gospod predsednik?«

»Povabili so me na izlet v Meryascoveeno pa sem rekla da gre lahko z nami.«

Louis je prhnil, kot da bi zadrževal smeh. »Si ga predstavljaš pri Creparju?«

Zarežala sem se. »Kot slon v trgovini s porcelanom.«

»Prekleto dobro si tole povedala, Everdeenova,« me je pohvalil Louis. »Saj ne misliš, da se nam bo pridružil še kdo, ki ne spada zraven, kaj?«

Že tako je bila naša skupina precej velika in vseh pet fantov, jaz, Kathleen, Tedd, Victorie ter Gerard bomo kar težko našli dovolj veliko mizo pri Treh Metlah.

Pri mizi, kjer sem prej pustila Nialla, je na mojem stolu lenobno ždel Zayn. Ko smo se Harry, Louis in jaz približali mizi, je nekoliko neprevidno vstal ter prevrnil črnilo, takoj nato pa je Harryja panično zgrabil za robove plašča.

»Styles, Diana in Rose gresta z nami v Meryascoveeno! Ne vem kaj se je zgodilo! Kar naenkrat sta se prikazali pri mizi in oznanili da gresta z nami!«

»Več nas je, bolj bo veselo,« je nekoliko zmedeno odvrnil Harry, med tem ko sem sama z urokom popivnala razlito črnilo.

»Dvanajst je še kar veliko,« je oznanil Louis, ki se je zvrnil na stol na katerem je prej poležaval Zayn.

»Predstavljaj si nas vse pri Creparju,« sem zmajala z glavo.

Posedli smo se okrog mize in nekoliko nejevoljno nadaljevali z učenjem. Sami si ta dan nismo mogli privoščiti niti enega novega uroka.

***

Kot ponavadi, me tudi danes zanimajo vaše teorije - fuck, I sound like Gerard ...

še 1x

kot ponavad, me tut dons zanimajo vaše teorije (evo, to je bolš), mam pa še eno pomembno obvestilo: nasledno poglavje pride čez ~2 tedna ker mam težave z ventilatorjem od računalnika, najverjetneje med vikendom.

2. letnik ni težek, je pa naporen, tako da bo tut to mogoče oviralo moj urnik objavljanja.

Dodatne informacije, če bojo, bom sporočila, drugače pa se beremo naslednjič!
04. november 2016
oh pa še to: če mate čist po nesreč rade hetalijo, si preberte tole mojo zgodbo (zdej veste kaj delam ko ne pišem FTtE (al pa COMW, sam to je že druga zgodba (dobesedno)))
http://www.igre123.com/forum/tema/cold-(slorus-hetalia-fanfiction)/189295/
04. november 2016
Okej. Sicer sem šele pri osmem poglavju in imam še veliko za nadoknaditi, a se mi zdi fer, da se že prej javim. Mnenje pride, ko vas dohitim. Next!!!
05. november 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg