Forum
u154690
u154690
Hello, it's me. Vračam se z novo zgodbo. Tokrat ni fanfic, ampak obljubim, da bo zanimivo.
Uživajte ob branju,
Lara (:
****************************************************************************


PROLOGUE

Od nekdaj sem ljubil pustolovščine, nevarnost, vroč adrenalin, ki mi je pognal kri po žilah. Z leti sem pridobil izkušnje ter nekoliko odrasel, a moje srce je še vedno hrepenelo po avanturah, izletih v neznano, krajih, ki jih človeško oko še ni videlo. Nikoli se nisem zares spremenil. Pravzaprav tudi sedaj sedim na vrhu drevesa ter gledam na svet spodaj, daleč pod mojimi nogami. Vse je tako majhno. Ljudje prestrašeno obračajo glave proti meni in se sprašujejo kdaj bom padel, in ali sem nor. Morda sem res. Morda pa tudi ne. Kakorkoli, vseeno mi je. Počutim se kot kralj, samo jaz vem kakšen veličasten občutek te preplavi, ko padaš proti tlom, brez podlage, ki bi preprečila padec. Ko se potopiš daleč proti dnu oceana in se v zadnjem trenutku dvigneš, hlastajoč za zrakom. Kadar hodiš po robu in loviš ravnotežje, nikoli ne veš, kako se bo končal naslednji korak. Igra z ognjem je način življenja. Zgodilo se je, da sem izbral prav tega. Ko zdaj gledam nazaj, se sprašujem, kako bi bilo, če bi se odločil drugače. Toda vem, da bi vedno znova izbral isto pot. Vseeno si želim, da bi lahko spremenil nekaj stvari. Po drugi strani pa se zavedam, da se je zgodilo točno to, kar se je moralo. En drugačen korak bi spremenil celoten sprehod, ki bi vodil do drugačnih razpotij. Vsak kažipot je bil popoln, obrnjen v smer ustvarjeno prav zame. Brez njih ne bi nikoli izvedel, kaj pomeni biti srečen. Vsega tega pa je že davno. Bila je jesen, mnogo let nazaj, čas, ko sem še bil najstnik. Divje zabave, prepovedane pijače, prebedene noči, nore punce. Živel sem najboljši čas mojega življenja. Dokler nisem resnično spoznal, kaj pomeni živeti...
16. april 2017
Next *-* začetek se mi zdi res dober
16. april 2017
u223429
u223429
Next
16. april 2017
u219204
u219204
nekst *-*
16. april 2017
u223429
u223429
Next
16. april 2017
Next!!
16. april 2017
u223429
u223429
Next
16. april 2017
ja pa dobr a se ti zajebavas al kaj.??????
16. april 2017
u223429
u223429
ne kdo ? ?
16. april 2017
ti ❤you cool❤...ze 3krat si Next-ala pa se kr naprej pises Next Next Next...poglej verjetn itak ne bo danes napisala Next-a ker ne zapravlja casa po forumih ter igricah tako kot ti!!
16. april 2017
u223429
u223429
daškaa blokirala te bom si želiš to ali ne
16. april 2017
prou
16. april 2017
u223429
u223429
samo če si moja prijatelca daškaa te ne morem blokirat ker prijateljev ne moreš
16. april 2017
dej greva na zs pa se tam zmeniva...
16. april 2017
u223429
u223429
ok
16. april 2017
u223434
u223434
Neext začetek je res zanimiv c:
16. april 2017
u223429
u223429
Next
16. april 2017
u216836
u216836
neext zanimiv prolog c:
16. april 2017
u223633
u223633
nexttt
zanimivo c;
16. april 2017
Next
16. april 2017
u154690
u154690
Hvala vsem, sem vesela da berete (:
❤ You cool❤ tudi zate sem vesela, ampak dovolj je en komentar. Glede ostalih stvari pa se prosim, tako kot je predlagala Daškaa, zmeni preko zasebnega. Hvala (:
Potrudila se bom objavljat redno, če kdaj nimam časa pa boste pač mogle malo počakat. Upam, da razumete (:
**************************************************************************



1. Poglavje

"Hej Cam! Vrži mi cigarete!" sem zavpil čez hrupno glasbo in roko prestavil višje po stegnu zagorele rdečelaske. Rahlo se je obrnila proti meni ter se podrgnila obme. Potegnil sem jo k sebi ter se z ustnicami grobo zaletel v njene. Za trenutek sem na jeziku začutil močan okus po vodki, takoj zatem pa mi je pozornost prešla na zavojček cigaret, ki je priletel v moj hrbet ter se odbil na tla. Svoje ustnice sem odtrgal od njenih ter se sklonil po zavojček. Očitno se je Cam končno odločil žrtvovati kanček svoje energije ter premakniti roko do žepa in nazaj. Ne da bi se obremenjeval s prerivanjem skozi množico najstnikov, pijanih, zadetih ali pa kar oboje hkrati, sem prižgal cigareto ter močno potegnil.
Še ena noč, še ena zabava. Ista stvar kot vsak dan. Neskončne igre beer ponga, suck and blow ter druga punca za vsak večer. Sanje vsakega fanta. Priznam, nimam se kaj pritoževati, bilo mi je všeč kako se odvija moje življenje. Kljub temu pa je bilo nekoliko dolgočasno.
Druga cigareta je že skoraj zgorela do konca in počutil sem se naveličan vsega. Ravno sem potegnil še zadnji dim, ko me je neznana roka potegnila z barskega stola proti sredini plesišča, natrpanega s prepotenimi pari. Cigareto sem mimogrede vrgel na tla ter jo ugasnil s peto črnega bulerja. Roka, ki me je vlekla se je ovila okoli mojega vratu ter me vabila v počasen ples. Prekleto, sovražim počasne pesmi. Samo ljubezensko jamranje, zamaskirano v rime. Kljub temu sem majhno punco, z lasmi kot mavrica, kateri je pripadala roka, prijel za boke ter jo potegnil tesno k sebi. Počasi sva se vrtela in pustila rokam, ustom ter jezikom svojo pot. Čez dobri dve pesmi sva pristala v kotu, med drugimi napol slečenimi pari. Nova steklenica je nekako našla pot do mene in nekdo z leve mi je podal prižgan joint. Znova sem močno potegnil in se prepustil prstom, ki so brez zadržkov grabili po zadrgi mojih kavbojk.

***



Naenkrat sem se zbudil. Močno me je tiščalo in čeprav se mi ni dalo dvignit z neudobnih tal, sem moral to storiti zdaj. Odrinil sem punco z mavrico, katere imena se nisem niti potrudil izvedeti, se izmotal izpod punce, ki je samo v tangicah spala na mojem trebuhu ter se v mislih spraševal kako smo se imeli. V glavi mi je razbijalo kot na fronti in preden sem se prebil skozi temno sobo do vrta, sem se najmanj štirikrat spotaknil ob speča telesa, ki se v svojih pijanih sanjah niso niti premaknila. Naslonjena na bar sta še vedno vstrajala dva kretena. Osvetljevala ju je le žareča konica cigarete, ki jima je visela iz ust in glede na roko v hlačah mi ni bilo težko uganiti, kaj sta gledala na telefonu pred seboj.
Končno sem se prebil ven. V trenutku me je udaril mrzel zrak, ki ja vsaj za kapljico streznil moje misli ter ohladil razbolelo glavo. Je pa tudi usodno pritisnil na moj mehur in hitro sem se pognal k najbližjemu grmu, ki je čisto po naključno bil nasad vrtnic. Komaj sem še uspel odpet hlače, saj sem že v naslednji sekundi občutil neznansko olajšanje. Naenkrat pa se je pod mano nekaj premaknilo in me zgrabilo za gleženj: "Še, še, daj mi še malo tega! Mmmm, mmm še mi daj za pit!" V šoku sem skočil stran ter ugotovil, da sem se pravkar poscal na faco nekega fanta, ki je očitno bil na drogah in mislil, da pije karkoli že pač mu je v tistem trenutku hodilo po mislih. Jezno, da sem se nekoliko sprostil, sem ga nadrl, čeprav itak ni bil priseben, da bi me razumel: "Pazi, kreten! Kaj za vraga delaš pod vrtnicami ob petih zjutraj?" Cel slinast in z odsotnim pogledom se je skotalil nazaj pod grm, jaz pa sem se obrnil, da bi odšel nazaj v hišo.
Toda še preden sem si uspel zapeti hlače, so se iz hiše zasvetile luči baterij in zaslišal se je hrup ter glasovi, med katerimi sem razločil tiste, ki zmeraj povzročijo paniko in zmedo: "Policija!". Luči so se prižigale, prazne steklenice so pokale pod pritiskom omamljenih najstnikov, ki so se obupano trudili postaviti na mlahave noge ter pobegniti v noč. Tistih nekaj kolikor toliko prisebnih se je že prebilo ven ter zganjalo hrup, ki je počasi prebujal še druge, takoj za njimi pa so se pognali policisti. Ne da bi se zavedal kaj delam, sem tudi sam začel obupano teči vstran ter se trudil ne spotakniti ob lastne noge. Za sabo sem slišal tudi druge, ki tečejo, toda nisem se upal obrniti, saj bi lahko bili policisti. Prišel sem do roba vrta, spretno splezal na staro žičnato ograjo ter se vrgel v ribnik na drugi strani. Obleke ter čevlji so me vlekli proti dnu, toda nekako mi ga je uspelo preplavat, saj sem že čez par minut ves premočen splezal ven, se splazil skozi visoko ločje ter se pognal skozi gozd. Daleč v ozadju sem zaslišal še dva pljuska, potem je pa vse potihnilo. Nekoliko sem upočasnil ter se čez par trenutkov ustavil.
Naslonil sem se ob hrapavo deblo ter hitro dihal. Spet mi je uspelo, spet sem pobegnil. Adrenalin mi je plal po žilah in počutil sem se enkratno. Živo. Po dolgem času sem se za trenutek znebil dolgočasja ter končno spet užival. Bilo je tako osvežujoče, novo in nepozabno. Komaj je bilo konec, že sem hrepenel po še. In tako se je začelo.
Počasi sem se odpravil proti domu, se vlekel skozi ulice ter nazadnje prišel pred temno hišo. Kot že večkrat sem splezal na drevo pod mojim oknom, ga odprl ter se izmuznil v hišo. Ne da bi se sezul ali slekel mokra oblačila sem se vrgel v posteljo ter prvič v celi večnosti mirno zaspal.
16. april 2017
u223434
u223434
Zelo zanimivo in dobro pišeš *-*
Neext
16. april 2017
u223633
u223633
Neexttt
Všeč mi je da pišeš v moški vlogi, kar naredi zgodbo še boljšo, ki pa je že tako popolna *_*
16. april 2017
Next! + nova bralka! ^^
16. april 2017
Next...vse pohvale
17. april 2017
u223429
u223429
Next+lepa zgodba
17. april 2017
Next zanimivo in popolno
17. april 2017
u221792
u221792
Nexttt
res dobro pišeš!
17. april 2017
Omg Next tko res super zgodba. mas ful dobr obcutek za pisanje al kako se rece
17. april 2017
u154690
u154690
Hvala vsem za pohvale. Mi ogromno pomenijo.
soundsboring. yes! Ful mi je fajn pisat s te perspektive, ampak nisem prepričana da mi vedno uspe zadet občutke fantov..
PS. se zelo dobro zavedam, da je ta del eno veliko pretiravanje in v resnici ni tak, ampak sem se prepustila umetniški svobodi
**************************************************************************



***
Še napol v spanju sem zaslišal motor očetovega avtomobila, ko je odpeljal v službo ter hitro odgrnil odejo, da bi me leden mraz pognal iz postelje. Mrmrajoč kletvice sem si nase potegnil svetle raztrgane kavbojke ter navadno belo majico, preko katere sem navlekel še jakno iz džinsa. Hitro sem stekel po stopnicah, si obul bulerje in s tem dopolnil svoj vsakdanji imidž. Mimogrede sem iz kuhinje vzel vrečko arašidov, na hodniku pograbil nahrbtnik in rolko ter se z rekordno hitrostjo pripeljal do šole. Ker sem že tako ali tako zamujal, se nisem obremenjeval s prekinjanjem zanimive razlage o kisiku in ogljiku. Raje sem se usedel na svoje običajno mesto za malico, pod staro brezo ter si privoščil izjemen, hranljiv in definitivno zdrav, uravnotežen zajtrk, ki mi ga je uspelo upleniti. Z ritmi Greendayev v ušesih je moja prosta ura vse prehitro minila in še preden sem uspel ugasnit cigareto, se je gruča sošolcev že prerinila skozi gnečo do sosednje zgradbe, kjer smo imeli naslednje predavanje, zgodovino. Počasi sem se dvignil ter se odvlekel do ostalih. Sej ne, da bi si želel poslušati o Kleopatri in Napoleonu ali da bi imel probleme s špricanjem še preostanka današnjega dne. Verjemi, z veseljem bi si privoščil še kakšno uro sprostitve, z glasno glasbo in pomirjajočim občutkom dima v pljučih. Ampak stvar je ta, da se tu pa tam, moram tudi jaz pojaviti v šoli. In ker se že dolgo nisem, nebi škodilo če bi to storil zdaj.
Svojo odločitev sem obžaloval že čez naslednjih pet minut. 300 sekund sedenja zraven osebe, ki glasno žveči in poslušanja vsega naveličane profesorice je bilo več kot dovolj. Sam pri sebi sem si začel momljati in se jeziti na Cama, ker ga ni in je njegovo mesto zasedla gospodična Žvečiteljica. Hitro sem odtrgal listek ter načečkal tri besede - Kje je Cam? Ko se je profesorica za trenutek obrnila, da bi na tablo napisala še eno nepomembno informacijo, sem majhno papirnato kroglico hitro vrgel naprej proti Kayli ter zadel sredino odprtega zvezka pred njo. Pobrala je listek, ga prebrala ter se z namrščenim obrazom obrnila proti meni. Skomignil sem z rameni ter počakal, da je odgovorila. Že čez nekaj trenutkov je listek bil spet pri meni in ko sem ga prebral se mi je čisto res zaletelo od šoka nad napisanim - Na policijski postaji. Včeraj so ga ujeli na zabavi. Imel je travo.
‘’What the fuck,’’ sem zamomljal sam pri sebi, toda očitno nekoliko glasneje kot sem nameraval, saj se je profesorica obrnila ter me srepo pogledala: "Gospodič Aiden Lawly, iskreno cenim vaše komentarje ter predanost Napoleonovim naporom, toda prav zares razočarana sem nad vašimi sposobnostmi razumevanja o čem pravzaprav teče beseda. 3 dni se bova videvala po pouku, da nadoknadiva zamujeno."
"Toda profesorica… Res sem si želel slišati razlago do konca! Žal sem ugotovil, da moram nujno na stranišče in besede so mi kar padle iz ust," sem zastokal ter se presedal na stolu, kot da bi me dejansko tiščalo.
Na mojo nesrečo sem prejel le zloben pogled ter samozadovoljen odgovor: "Torej ti ne bo problem ostati po šoli ter preživeti dveh ur z menoj. 1 teden."
Fak, sem tokrat zaklel le v mislih ter brcnil nogo mize, da se je zatresla in povzročila kotaljenje svinčnika, dokler ni padel na tla. Ne da bi se obremenjeval s pobiranjem, sem znova odprl usta: "Lahko grem vsaj na stranišče? Mehur mi bo vsak čas eksplodiral."
Profesorica se je znova obrnila proti meni ter zavzdihnila. Po dolgih sekundah tišine ter bitke pogledov, se je končno vdala ter segla po dovolnilci. Hitro je načečkala svoj podpis in mi jo nerada podala: "Glej, da tokrat prideš nazaj!" "Seveda, gospodična Sterling!" sem se zarežal ter kolikor hitro se je dalo, zapustil razred, brez kakršnega koli namena, da bi se vrnil.
Hitel sem iz šole in se sam pri sebi smejal ob misli na Kaylin listek. Cama so ujeli in ga odpeljali na policijsko postajo. Cama nikoli ne ujamejo. Slišalo se je tako neverjetno, da sem se moral prepričati. Očitno danes le ne bo tako slab dan, sem pomislil ter stekel na igrišče. Pobral sem skejt ter se zapeljal na ulico, mimogrede preskočil nizek zid in čez dobrih pet minut prispel na policijsko postajo.



Vstopil sem ter se naslonil na policijski pult. Čas za predstavo. "Dober dan, gospod. Ali bi lahko obiskal prijatelja Camerona Dowlena?" sem vljudno vprašal ter si trudil nadeti prijazen ter zaupanja vreden nasmešek. Policist me je le bežno pogledal ter s prstom pokazal proti ozkemu hodniku na levi: "10 minut." Pokimal sem, se zahvalil ter se muzajoč napotil v pokazano smer.
Pripori so se kmalu začeli in naenkrat je do mene priplaval zvok mojega imena. Hitro sem se obrnil in sledil glasu, dokler nisem za enimi izmed rešetk opazil nasmejanega Cama, ki mi je mahal in čakal, da se privlečem do njega. Nedaleč vstran je stal stražar ter strogo gledal vame, zato sem mu vrnil strm pogled ter pokimal.
Končno sem se z nesramno režečim nasmeškom spravil pred Cama ter skozi kovinske palice s pestjo udaril ob njegovo. "Heeej, Cam! Slišal sem, da so te ujeli in nisem mogel izpustiti priložnosti, da bi to videl na lastne oči."
"Potem si lahko misliš kako presenečen sem bil šele jaz, stari! Bil sem na vrhu ograje in gor vlekel še Lio. Ženska je presneto nerodna. Ko sva skočila dol, sva pristala naravnost pred policistom in že čez pol minute sva imela roke priklenjene v lisice ter bila na poti v policijski avto." Tiho sem se zasmejal ob misli na lepo, svetlolaso in dolgonogo Lio, ki nerodno pleže čez ograjo, dokler ne pristane v lisicah. Misel je bila neverjetno zabavna.
"No, kolega, kako se počutiš v zaporniški celici?" sem zbadljivo vprašal ter se trudil ohraniti resen obraz.
"Stari, grozno! Pojma nimam, kaj naj sam s sabo, postelja je neverjetno neudobno in hrana nemogoče zanič! Še dobro, da si končno prišel in me boš spravil ven. Bal sem se že, da te ne bo in da bom tukaj ostal do grozljive smrti v lastnem bruhanju. Pa še nujno rabim čik."
"Žal mi je prijatelj, nič ne bo iz tega. Pogled nate za rešetkami je preveč zabaven, da bi plačal varščino ter se prikrajšal za zabavo. Se vidiva, Cam!" Predrzno sem mu pomežiknil ter se med samozadovoljnim režanjem odpravil nazaj po hodniku. Slišal sem Camerona, ki je za mano zavpil: "What the fuck, Aiden?" Ne da bi se obrnil, sem zavpil nazaj: "Oprosti Cam, mojih 10 minut je poteklo!"
Končno sem prišel spet ven, pokimal policistu ter se znova pognal na rolko. Še vedno z zadovoljnim nasmeškom na obrazu sem prišel domov ter se vrgel na posteljo. Imel sem kakšnih 7 ur, preden se vrnem na postajo. 7 ur sladkega naslajanja nad Camovim trpljenjem. Saj ne, da ne bi mogel plačati varščine in pomagati prijatelju. Seveda bi lahko. Toda pustiti ga tam v mislih, da bo v priporu preživel še naslednji dve noči je bilo toliko bolj zabavno. In vse kar sem si v tistem trenutku želel, je bilo zabava.



***********************************************************************
Torej, na koncu ponavadi postavim nekaj vprašanj. Vesela bom če odgovarjate, če nočete pa tudi ni treba... (:
Za začetek nekaj lahkega (;

~ Želite da posvečam nexte?
~ Vam je dolžina okej, naj bodo krajši, daljši?
~ Imate kakršnekoli druge želje?

Love you all,
Lara (:
17. april 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg