Forum
hejla!

no, kot si po vseji verjetnosti razbrala že iz nasova, je to
1. FanFiction
2. od Harrya Styles-a in
3. da je to nadnaravna zgodba.

Drugače pa sem nova na tem forumu, in to je tudi moja prva zgodbica so don't be harsh with me
<b>The Tears of An Angel</b>; FF Harry Styles

1. CHAPTER
<i>'The devil is real. And he's not a little red man with horns and a tail. He can be beautifull. Because he's a fallen angel and he used to be God's favorite.'</i>



Budilka mi je končno zazvonila. Spet je bil eden tistih dneh, ko nisem morala spati. Z rahlim klikom sem utišala budilko. Posedla sem se, in preden sem vstala sem si obula copate.
Po skoraj neslišnem smrčanju, sem lahko predvidevala, da moja dva brata še spita, moja druga sestra pa je seveda že v službi. Po stopnicah sem poskušala hoditi čim bolj potiho, saj sem od spodnjega nadstropja slišala nežen- toda nebeški glas moje matere. Prepričana sem, da bi lahko zmagala na vsakršnem pevskem tekmovanju. Moje misli je prekinil vonj po svežih palačinkah.
''Kako si spala ljubica?'' mami je imela -z lahkoto rečeno- 6 čut. Vedno ve, kdo (ali kaj) se kje potika. ''Dokaj dobro.'' sem se zlagala. Mami se je obrnila in me pogledala v oči. Tukaj je še en njen čut; nemogoče ji je lagati.

''Ali si spet imela grozne sanje?'' njen glas je bil zaskrbljen, in tudi obraz ni kazal drugega čustva. Tiho sem prikimala. ''Dogajajo se mi že vse odkar so prišli sem.'' torej, od prejšnega meseca naprej. sem smo prišli en mesec pred začetkom šole. Kar pomeni.. ''Ali se že veseliš tvojega prvega dne v šoli?'' je mati (tako kot vedno) zamenjala temo, in se vrnila zakaj h palačinkam. ''Nevem ali bom zmogla iti čez to. Znova.'' sem ji priznala.
Mami je ravno dala novo plast mase za palačinke na ponev. ''Zakaj dvomiš že pred začetkom dneva?'' še vedno se je ukvarjala z palačinkami.
''Ker.. Ali se ne spomniš kaj se je zgodilo pred leti? Preden ste me začeli šolati doma?'' Praktično se mi je začelo mešati. Nenehno sem slišala glasove v svoji glavi. Govorili so o vsem, od spolnih odnosov do umorov. Kar je bilo za 8-letno deklico preveč. Glasovi potihnejo samo ko sem doma. Na srečo.
''Mogoče bo sedaj drugače'' je mami bolj vprašala kot potrdila. ''Ja, prav tako kot si rekla ta sanje. In sedaj je minil že mesec.''

Mami se je spet obrnila in me pogledala globoko v oči, tako da sem se počutila malo zasanjeno ''Poglej, glede
glasov, bomo še danes odšli do Cleopathre..'' Cleopathra je njena daljna sestrična, ki trdni da je jasnovidna. Kup oslarij, če mene vprašate. ''Glede sanj, pa nam ne preostane nič drugega kot samo počakamo-'' ustavila se je, in njene ustnice je zapustilo ime 'Frederich.' Kot sem predvidevala, je res prišel Frederich, najstareši otrok v teji družini, skozi vrata. Čeprav sem materin trik videla že neštetokrat, se ga še vedno nisem naveličala.
''Ali ima naša mala sestrica spet nočne more?'' njegov glas je zvenel zaskrbljajujoče, toda je to odlično prekril, ko me je razkuštral po glavi. Namrdila sem se, in si v trenutku popravila frizuro. Vsi smo ignorirali to vprašanje in med nami je nastala neprijetna tišina.
Mami se je oglasila šele čez 5 minut, ko je razglasila, da so palačinke pripravljene.
*************************************************************************
next?
19. maj 2017
u223100
u223100
Next, zanimivo
20. maj 2017
Ta začetek je zelo zanimiv
Next
20. maj 2017
hvala za nexte
*********************************************************+++

THE TEARS OF AN ANGEL --> Harry Styles FanFiction

Čez približno 15 minut sem že bila pripravljena. Mami me je že čakala, in izgledala je, tako kot jaz, vznemirjeno.
Nervozno sem se ji nasmehnila, ko sem ji sledila do avta. Ko ga je vžgala, je med nama veljalo nervozno vzdušje. Začutila sem premikanje avta, in zastrmela sem se skozi okno, opazovala kako je naša hiša začenjala izginjati, prikazovati se je začela narava.
''Vse bo v redu..'' me je mami mirila, in eno roko položila na mojo roko. Nisem vedela kaj misli, toda ko sem pogledala dol, sem videla da se je moje celo telo treslo. Prikimala sem ji, in se spet zastrmela skozi okno. Čez čas se je začela prikazovati šola. Sošolci so se gnetli in se smejali med seboj. Od nervoze sem začela gristi spodnjo ustnico. Nikjer nisem videla, da se kdo ne bi razumel. Ali bi me moralo skrbeti? Ali bom našla vsaj kakšno prijateljico? Ali sedaj končno ne bom več slišala glasov?
''Ali je kaj bolje sedaj?'' je vprašala mami, in prekinila tišino v avtu. Vedela sem, da se vprašanje nanaša na zvoke. Globoko sem vdihnila preden sem odgovorila ''To lahko ugotovim samo na en način.'' z nenadno odločnostjo sem odprla vrata. Z eno nogo sem bila vzunaj, eno pa sem še vedno imela v avtu. Še preden sem usepla zadihati sem v zaslišala majhen glasek 'Bella se je po letu samo še bolj polepšala'. Takoj za tem se je pridružilo še petdeset novih. V hipu sem nogo dala nazaj v avto, in zaloputnila z vrati. Mami me je pogledala. ''Ali si v redu?'' prikimala sem, očitno lagala ''Ali lahko greva domov?'' sem jo vprašala z kančnom upanja.
''Saj veš kaj bom rekla..''
''Ne beži pred težavami. Pojdi naravnost proti njim in jih obvladuj.'' sem jo dopolnila.Spet se je zasmejala.
''Sedaj pa pojdi. Pouk se bo začel.'' je mati zasmrkala, in vedela sem da ji gre na jok ''Ponosna sem nate ljubica. In tudi oče bi bil tudi.'' njene besede sem vzela bolj resno, kot sem si želela ''Res?'' sedaj sem še sama čutila pekočino v očeh. ''Ja. Čutim tako.'' se je malo zasmejala. ''Sedaj pa pojdi, preden bo prepozno.'' me je poljubila na čelo, preden sem izstopila iz avta. Hrup v moji glavi se je spet vrnil. 'Ne beži pred težavami. Pojdi proti njim in jih obvladuj.' sem si ponavljala. Torbo sem si dala čez eno ramo, glavo pa sklonila, tako da sem se izogibala vsem pogledom.
Čez čas sem se ustavila. Slabše rečeno, zaletela. Hotela sem iti mimo, toda sem začutila trden prijem na roki. Trudila sem se, da ne bi zastokala. Ko sem dvignila glavo, sem se zazrla v ledene rjavo-zelene oči. ''Ko se zaletiš v nekoga se mu opravičiš.'' je sitno in naveličano jezno rekla punca. Bila je približno tri centimetre večja od mene, z dolgimi svetlo rjavimi lasmi, na koncu so bili malo nakodrani. ''Am.. O-Oprosti. Imela sem zelo slab dan in-in..'' Od strahu sem izgubila smisel za govor. ''Nimam časa za tvoje jeclanje. Dan je prekratek za take kot ti.''
Nisem bila več pozorna na okolico, in kdo je bil tukaj. Mislila sem samo na punco pred mano. Nenadoma nisem več slišala glasov iz vsepovsod. Sllišala sem samo enega. In ta je prekipeval od sovraštva.
''Hej, kaj se tukaj dogaja?'' je prišla med nama neka punca. Ta je bila enako velika kot jaz, in že na prvi pogled sem videla kako čudovita je. Najprej je pogledala dekle, katera se je prepirala pred mano, potem pa je premerila še mene. ''Porinila me je!'' me je obtožila punca. Skoraj se je že drla. ''In..?'' je vprašala druga punca. ''Nič 'in'!'' je zaupila z piskajočim glasom. ''Fiona, pojdi se skolirati v kopalnico.'' počakala je sekundo, toda se punca- Fiona ni premaknila. ''Takoj.'' je še dodala z strogim glasom. Jezno je zavzdihnila in se prerinila skozi gručo ljudi. Presenečeno sem opazovala kako je odšla na njen ukaz.
''Oprosti za Fiono. Ima težave z jezo.'' se je zasmejala punca, ko se je posvetila meni. Vsa nervoza, ki se je nabrala v meni, je izginila. ''Jaz sem Bella.'' je ponudila roko med nama. ''Hanna.'' sem sprejela roko. ''Ali si nova na šoli? Nikoli te še nisem videla..''
''Ja, sam. Ravno pred enim mesecem smo se preselili sem.''
''Odlično! Potem ti lahko razkažem šolo, razkažem ljudi.. Praktično bom bila tvoja osebna vodička.'' prijela me je za roko, in me vodila skozi gručo fantov, kateri so bili prezaposleni z sabo, da bi videli kaj se dogaja okoli njih.
Najprej mi je razkazala šolo. Bila je veliko večja in urejena, kot je izgledala od vzunaj. Potem mi je pokazala kako so razdeljeni ljudnje. Bili so dobesedno vse vrste; od emotov, do najbolj pametnih. Od nevidnih punc, do najbolj popularnih. Glede na to, kako so se vsi pogovarjali z Belle, sem dobila občutek da je ona 'tista' oseba, ki je popularna. Po vseji verjetnosti je zaradi tega uspela prepričati tisto punco.. Fiono, da se je odmaknila.
''To družbo, ki ti jih bom sedaj predstavila,ti bodo spremenili življenje..'' je začela navihano govoriti, ko me je peljala do najbolj glasne skupine. Ko sva se dovolj približala je Bella zaklicala neko ime. Zayn. Neki fant, z kratkimi črnimi lasmi se je obrnil proti nama. V trenutku ko je zagledal Bello, se mu je nasmeh narisal na obrazu, in videla sem kako so se iskrice prikazale v njegovih očeh. Vstal je, in razpru roke, in pustil, da se mu je Bella ovila okoli vratu.
Medtem ko sta bila onadva na samem, sem jaz pogledala kdo sedi za mizo. Tam je sedela Fiona, punca katera je sedaj videti bolj umirjena kot pred najinim prvim srečanjem, punce in fantje, katerih še nisem nikoli videla. Skoraj vsi so strmeli v Bello in njenega fanta, razen enega fanta. Imel je srednje dolge rjave lase, in zelene oči. Prisežem, da sem pozabila dihati, ko sem ugotovila, da je gledal direktno vame. Neznana, mračna, a vseeno privlačna energija je pretresla moje telo. Najine oči so bile še vedno priklenjene, ko sem slišala Bello nekaj govoriti.
Očesni stik sem lahko prekinila, šele ko me je Bella prijela za ramo in me ponesla nazaj v realnost. ''To je Hanna.''
Obrnila sem se proti njej, zmedena ''Kaj?''.
Bella se je zasmejala ''To so Eva, Violla, Fiono že poznaš, Zayn- moj fant, Felix, Harry, Niall in Louis.'' me je predstavila pred njeno skupino. Na prvi pogled so se mi zdeli prijetni. Moj pogled se je vseeno ustavil na rjavolasemu fantu. Še vedno me je gledal. Njegovo ime mi je odmevalo globoko v duši. Harry.
20. maj 2017
Next
Torej, da se kanček razpišem.
Najprej, zelo dobro pišeš- to je čista resnica.
Ampak pazi, da bo ta zgodbica izstopala ven. To, da je nadnaravna je dober znak- ampak pazi da to čim hitreje vpleteš, da se vse začne.
In še eno opozorilo- pazi da to ne bo fanficton o 1D, ki jih najdemo malo morje. Torej, da ne bo tako da se bosta oba naenkrat zaljubila, bo Harry romantičen in zaljubljen vanjo do ušes in sta srečna skupaj... Teh zgodbic je veliko in so že skoraj predvidljive.
Poskusi narediti neke zaplete. Kaj, če se na primer Harry zanima za drugo dekle in se ne zmeni zanjo? Kaj, če se vanjo zaljubi kakšen drug fant? Če mora biti romantično- morda narediš kakšen ljubezenski trikotnik?
Pač res pazi da ne bo ista zgodba kot druge. Izstopaj! To je najbolj važno, še posebej pri fanfictonih...
To zgoraj so le nasveti za vnaprej, drugače res odlično pišeš.
Next
20. maj 2017
hvala!
20. maj 2017
u223100
u223100
Next
21. maj 2017
Next
23. maj 2017
nova bralka,začetek me je zelo navddušil komaj čakam na to kaj boš zdaj spisala
Next
26. maj 2017
Next
06. julij 2017
THE TEARS OF AN ANGEL--> Harry Styles FanFiction

Ko sem končno uredila misli v pravo smer, sem že bila na poti do ravnatelja. Šele takrat sem se zavedala dejstva. Glasovi, kateri so odmevali v moji glavi še pred 10-imi minutami so sedaj izginili. Končno. Verjetno sem bila tako zaposlena z Bello, da se nisem ozirala na težavo v moji glavi.
Potisnila sem ob ledeno ravnateljevo kljuko, in odprla vrata.
Ravnatelj je sedel za mizo in zatopljeno nekaj tipkal po svojem prenosnem računalniku. Na mizi je že imel pripravljeno kup papirjev.
Ko je opazi da sem vstopila, se mi je prijazno nasmehnil in mi ponudil naj se usedem.
''Ali si ti nova učenka?'' me je prijazno vprašal, in si popravil svoja okrogla očala.
Prikimala sem ''Hanna Black.''

Najin 'razgovor' se je končal čez manj kot 10 minut. Vse kar sva se bila zmeniti je bilo za izbirni predmet, kar sem izbrala mitologijo, ostali čas pa sva se pogovarjala, kako mi je všeč tukaj. Na koncu mi je še dal liste, katere moram dati podpisati vsakemu učitelju, na koncu pouka pa jim moram prinesti nazaj h ravnatelju.
Po urniku, ki sem ga dobila, sem se poskušala znajti v -preveliki- šoli. Nekajkrat sem se izgubila v velikih hodnikih, toda ko sem končno našla pravi razred sem oglaševala. Ali jim bom bila všeč? Ali me bodo zasovražili ker sem se šolala dom?
Vseeno sem pogoltnila svoj strah, ter vstopila v razred.
Vse oči so se zastrmele vame. Roke so se mi potile, in moram si jih obrisati ob hlače, toda me je preveč sram da bi si jih. Pogoltnila sem veliki cmok v grlu, ter v majhnih korakih prišla do učitelja, kjer sem mu podala list, in mu zamrmrala, če mi lahko podpiše. Opazno je lahko, da mi je nerodno.
Ko sem dobila nazaj v roke podpisan list sem se usedla v zadnjo vrsto ob oknu. Pogreznila sem se v stol, in si želela, da se nikoli ne bi preselili.
Čez čas sem se zatopila v učiteljevo razlago. Imeli smo zgodovino, moj najljubši predmet, tako da sem z lahkoto sodelovala pri pouku.
Konec te ure je minil hitreje kot bi hotela. Učiteljica se je zdela zabavna, in zelo dobro je razlagala. In četudi sem bila nova v razredu, me ni izpostavljala razredu. Še več; ob koncu ure me je poklicala h sebi, in mi zaželela srečno šolanje.
Naslednje ure niso bile tako zabavne. Nekateri učitelji so me prisilili, da sem se predstavila pred razredom, nekateri so me izpostavljali.. Kakorkoli, ni bilo ravno udobno.
Toda šele ko je bil končno čas za kosilo, sem se resno znašla v neudobnem položaju. Sama sem z pladnom stala skoraj na sredini jedilnice, in se spraševala kam naj se vsedem. Pri prvi skupini so bili fantje, ter par punc, kateri so bili porisani. Okoli oči so imeli z črno barvico široko obrobljene oči, in vsi so imeli črne lase, postriženi na eno stran- emoti. Stresla me je neprijetno mrzlica ob pogledu na njeh. Strah. To je vse kar sem čutila, ko me je neko dekle pogledalo z jeznim pogledom. Toda po sekundi se je njen pogled umiril, in nadomestil ga je majhen nasmeh. Nisem vedela komu se je nasmehnila, toda po verjetnosti sem bila edina, ki jih je gledala, zato sem se ji nasmehnila nazaj.
Nato sem se razgledala naokoli, in iskala prosti sedež.
Nekje sem zaslišala zakričati moje ime, in po instinku sem se obrnila h smeri izvora glasu. Bila je Bella, in sedela je za mizo, in mi mahala. Olajšano sem se se sprostila, da mi ne bo več treba iskati prostega sedeža.
Za mizo so sedeli že znani obrazi; Fiona, katero sem že spoznala, Eva; dekle z kratkimi blond ravnimi lasmi, in majhnimi rjavimi očmi, Niall, fant z blond lasmi in žarečimi modrimi lasmi in.. Harry. Spet sem začutila utripanje svojega srca. Nisem se imela časa vprašati zakaj, saj sem začutila Bello, katera me je poklicala, da me je povabila, da sem se usedla. Sprejela sem njeno ponudno in se usedla zraven nje. Nasproti mene je sedela Eva, in se mi nasmehnila
''Živjo!'' me je navihano pozdravila.
''Hej.'' sem se ji nasmehnila nazaj.
''In.. Kako si?'' me je poskušala vplesti v pogovor. '
'Dobro.. Glede na to, da sem nova na šoli, sem vesela da vsaj poznam vas.'' sem ji odgovorila, ko sem na vilice zapičila pomfri in si ga dala v usta.
''Ah, ne skrbi.Sedaj si z nami. Veliko te še čaka.'' se je zasmejala.
Zaslišal se je zvok, kot da bi nekdo udaril po mizi. Bil je Harry. Z pestjo je udaril ob pladenj. Vsi ki smo sedeli za to mizo, smo se zastrmeli vanj. Toda ob se je zastrmel vame.
''Ali je kaj narobe?'' ga je vprašala Fiona. Opazila se je zaskrbljenost v njenem glasu.
''Ne, samo.. Zakaj se nam bo pridružila? Ne more se. Ne sme se.'' Govoril je z trdim glasom, skoraj jeznim.
''Kdo se nam ne sme pridružiti?'' se je priključila če druga polovica te 'skupine'. Bil je Louis tisti, ki je vprašal.
''Hanna.'' mu je odgovoril Harry. Z prsti je nežno udarjal po mizi, kar je dokazovalo da je nervozen. Ni se mi sanjalo zakaj.
''Zakaj ne? Meni se zdi popolna za sem.'' Začutila sem rdečenje v licih. Obrnila sem se h fantu, ki je to rekel. Ima kratke črne lase, in modre oči. Na prvi pogled je spominjal na Supermana, toda ko sem si ga ogledala bolj podrobno, sem opazila spremembe. Kako mu je že ime?
''Felix.'' se je predstavil, ko je opazil, da sem se poskušala spomniti njegovega imena.
''Ja, saj res. Oprosti.'' sem se mu opravičila, ko se je usedel zraven mene. Zamahnil je z roko
''Ne skrbi.'' Gledal je vame, prav tako kot sem jaz vanj. Nekaj je bilo v njegovih očeh. Kako so se lahketale..
''Meni se ne zdi.'' je pribil Harry spet. Odmaknila sem pogled od Felixa. Zastrmela sem se v mizo, in se spraševala, koliko časa sva se gledala.
Sedaj se je oglasila Bella
''No so boš pa pač moral privabiti. Ker sedaj je Hanna del nas. To sem vedela že v trenutku, ko sem jo videla.'' z roko se je dotaknila mojega hrbta, in začutila sem neko pripadanost. Kot da sem končno, po vsem tem času, del nečesa.

''Kakorkoli, slišala sem, da ima Jakob danes zabavo.'' je spremenila temo Violla, dekle z oranžnimi lasmi. Pridobila je vso našo pozornost.
''Jaz sem za.'' je rekla Bella, po njej so se oglasili še drugi.
''Ali ti tudi greš?'' me je vprašal Felix.
''Nevem.. Moram še doma vprašati..'' sem rekla v dvomih. Mami je bila vedno zelo zaščitniška do mene.
''Ah, daj no! Tako se boš čaje vključila v družbo'' me je prepričevala Bella. ''Mami in oče ti sigurno ne bosta poskusila preprečiti, če jima boš rekla, da si dobila prijatelje in da greš z njimi na zabavami.'' Hotela sem že reči da je moj oče mrtev, odprla sem že usta da bi to pripomnila, toda ven je prišel samo majhen zvok. Zaprla sem usta, in za sekundo premislila, če je to res dobra zamisel. Čez čas sem prikimala
''Ugibam da ne more škoditi..'' sem rekla čez čas. Ostali so olajšano zavzdihnili, in začeli planirati kaj bodo oblekli.
''Jaz tudi grem.'' Njegov glas je povzročil tišino v naši skupini. Pogledala sem proti njemu. Harry je gledal v Bello
''Ali res greš?'' ga je začudeno vprašala.
Nagnila sem se h Felixu
''Zakaj ste vsi začudeni?'' Odmaknil je pogled od Harrya in me pogledal.'
Na sebi je imel skrivnosten nasmešek
''Harry nikoli ne hodi ven. Še posebej ne na zabave. Vedno se drži bolj zase.''
''Ha, ali res?'' sem govorila bolj sebi kot Felixu. Pogledala sem nazaj h Harryu. Sedaj so bile njegove oči priklenjene z mojimi.
''Ja, ali ne smem iti?'' je rekel. Na začetku nisem dojela zakaj, potem pa sem dojela da je odgovoril Belli.
''Ja. Misli ne, lahko greš toda.. Nisem vedela da hodiš na zabave..'' je rekla Eva.
''No, izgleda da je danes dan za spremembe.'' gleden na način, kako me je pogledal, vem da je s tem mislil tudi mene. Mislim da bom bruhala Gledal me je z sovraštvom. Kaj sem mu sploh naredila?
''Ne morem se bolj strinjati.'' je veselo zaploskala z rokami Bella. Harry je zavil z očmi.
''Kaj boš oblekla?'' me je vprašala Eva, katera je še vedno sedela nasproti mene. '
'Am..'' nisem vedela kaj naj rečem. Doma nimam oblek. Vedno nosim samo hlače in majce.
''Lahko ti jih jaz posodim'' je takoj priskoćila Fiona, ko je videla da nimam odgovora na Evino vprašanje.
''Mislim da to ni dobra zamisel.'' sem rekla domljivo. Še danes me je zjutraj nadirala.
''Ah,daj no! Saj bo zabavno!'' me je preganjala. ''V redu.. Če že moram.'' sem se vdala.
''Fiona.. Ali se lahko pogovoriva?'' se je spet oglasil Harry. Punca je zamahnila z rameni in vstala, sledila Harryu.
''Zakaj je takšen?'' sem vprašala druščino. Felix je pogledal v Evo, Eva pa je pogledala Bello. Ona je zavzdihnila in me pogledala da bi mi razložila.
''Harry je vedno takšen, ne se ozirati nanj. Res da je vroč, privlačen.. toda njegova osebnost je čisto drugačna. Mračna, na neki način. Verjetno to privlači vse punce.''
''Punce?'' sem se namrčila.
''Včasih celo fante.'' se je zasmejala Violla. Zgraužila sem se ob misli z Harryom in punco v njegovem objemu.
''Toda.. Zakaj se potem družite z njim?'' sem jih vprašala.
''Ker ga vsi obožujejo. Plus, njegova sestra je vroča!'' se je oglasil Louis, za katerega sploh nisem opazila da se nam je priključil, in si obliznil spodnjo ustnico.
''Res, toda je ne boš nikoli mogel imeti..'' je pripomnila Violla. Videla sem kako se je Louis namrčil.
''Ali ima sestro?'' sem presenečeno vprašala.
''Dve. Gemmo in Fiono.In obe sta..'' je Niall je skoraj povedal dokler ga n pomignil na Harrya in Fiono. Pogledala sem ju. Očitno sta se prepirala o nečem.
''Nočem je pri nas!'' je jezno pritrdil Harry in me pogledal z svojimi jeznimi zelenimi očmi, katere so me pripravile, da se mi je naježila koža. Lahko bi se prepričevala, da ne govorita meni, toda način kako me je pogledal, mi je povedal prugače.
''Saj bo samo da bo pomerila obleke. In itak gre h meni, in ne k tebi, tako da jo lahko mirno ignoriraš.'' je rekla Fiona. Tudi njen glas je zvenel jezen,.
Obrnila se je in se usedla nazaj na svoje mesto, po sekundi pa se je slišalo premikanje stola od Harrya. Dobesedno sem se bala pogledati h njegovi smeri.
''No,o čem ste se pogovarjali?'' je vprašala Fiona, kot da se ne bi nič zgodilo. ''Ravno smo razlagali Hanni, da sta vidva z Harryom v sorodu.''
Fiona se je zasmejala, sedaj je bila bolj mirna kot pred nekaj sekundami, ''Ja nimam ravno velike sreče.''
Spremenila je temo in se zastrmela vame z svojimi rjavo-zelenimi oćmi.''Kdaj bi se potem dobile? Lahko se po šoli..-''
''Fiona..!'' jo je opozoril Harry. Fiona ga je le ošinila ''Samo ignoriraj ga.'' mi je rekla, ko je opazila da sem se napela, toda ga nisem mogla.
''Pa kaj je tvoj problem?'' V trenutku je potihnilo polovice jedilnice, in šele takrat sem se zavedla koliko močno sem se zadrla, in to v trenutku obžalovala..
Harry je stisnil zobe, po vseji verjetnosti je malo manjkalo da bo eksplodiral ''Ne upaj se pogovarjati z mano Nefil!''
Nefil?
''Harry!'' je ga je opozorila z tako jeznim glasom, kot ga še nikoli nisem slišala ''Rekla sem ti da ona ni Nefil!''
''In.. Tvoja beseda proti moji'' preden bi kdorkoli uspel še kaj reči, je vzel svoj pladenj in ga zaluščil v smeti, takomočno da se je lahko slišalo lomlenje plastike. Fiona mi je namenilapogled, kateri je sporočil,da ji je žal za njegovo vedenje, in vstala, pohitela za Harryem. Preden bi se preveč oddaljila od nas, se je obrnila okoli in mi zakričala, da se bova čez dve uri dobili pred šolo. Preden bi uspela karkoli pripomniti, je že izginila za steno.
''Kaj je bilo to?'' sem vsa začudena (in prestrašena) se zazrla v svoje nove prijatelje. ''Ah nič.'' je zamahnila z rameni Violla, kot da bi se to že velikokrat zgodilo.
''Samo eden od njunih prepirov. Saj veš.. Sestra-brat..''
Toda nisem vedela. Čeprav sem v veliki družini, se pri nas ne prepiramo. Nima smisla; takoj se izve kdo je kriv in kdo ne.
''Kaj pomeni nefil?'' sem vprašala. Še nikoli nisem slišala za to besedo. ''Ne vemo.'' je rekel Niall.
''Toda ne skrbi, veliko jih je že bilo tako poklicanih.'' me je poskušal pomiriti Louis, toda mi ni pomagalo. Nisem mogla ignorirati preteklika, katerega je uporabil.
''Jih je bilo? Ali se je kaj zgodilo z njimi?'' čakala sem da se bodo smejali in mi povedali, da se samo hecajo. Toda se to ni zgodilo. Namesto tega je nastala tišina.
Pogledala sem Evo, katera je bila nasproti mene, toda je pogled usmerjala v pladenj. ''Eva..?'' sem čakala da bi mi razložila.
Dvignila je pogled ''Ah, ne skrbi. Večini se ni nič zgodilo..'' Nisem vedela o čem govori.
''Kaj pa se je drugi večini zgodilo?'' sedaj sem se zastrmela v Felixa, čeprav sem že vedela kaj bo rekel.
''Izginili so.'' je Felix odgovoril, na obrazu pa mu je igral zloben nasmešek. Vse se je zdela kot grozljivka.
Ostala sem tiho, in pustila, da so ostali zamenjali temo.
06. avgust 2017
PS vem da me že doug ni blo (dva mesca) ampak mi je mami uyela računalnik, in nism mogla posiljat naprej, ker imam že nekaj poglavjih napisanih.
pa hvala za nexte. ne morte si predstaulat kok mi to pomen <3 <3 <3

upam da vm je usec
06. avgust 2017
Next
07. avgust 2017
Ful dobr pišeš in res upam, da boš do konca napisala zgodbo
Next
07. avgust 2017
Ful je fajn ker ni to ena tistih predvidljivih zgodbic in skos vzdržuješ napetost
Next
08. avgust 2017
Neeext kok je to dobra zgodbica ej
Komaj čakam, da nadaljuješ, ker je reees the best!
09. avgust 2017
hvala za use nexte. ful mi to pomen
----------------
THE TEARS OF AN ANGEL--> Harry Styles FanFiction


Čez nekaj časa sem se morala posloviti, saj me je prišla iskati mami. Na vso neprijetnost, ki se je dogajala med kosilom, sem pozabila, kot da se ne bi zgodila, in nadomestilo jo je veselje.To mi je po vseji verjetnosti pisalo na obrazu, saj ko sem prišla v avto, je imela mami na obrazu bleščeč nasmeh. ''Kako je bilo?'' v njenem glasu je bilo lahko opaziti vznemirjenje.

Kimala sem z glavo, medtem ko sem poskušala najti besede ''Bolje..Bolje ne bi moralo biti.'' sem se zasmejala.

''Srečna sem zate, ljubica.'' in vedela sem, da je to res.

''Mami?..'' Nisem vedela kako naj začnem s tem pogovotom.

''Ja, Hanna?'' le malo me je ošinila, preden je spet usmerila pogled na cesto. Tudi sama sem gledala na cesto, ter poskušala najti prave besede. ''Danes sem spoznala nekaj odličnih ljudi.'' Še sama se nisem zavedala kako čudno je to zvenelo. ''Spoznala sem Bello, in sta me je povezala z svojo skupino..''

''Oh, ali res?'' ne izgledalo, da bi jo zanimalo.

''Ja, in.. Zmenili so se, da gredo na zabavo h.. nekemu fantu.'' nisem se mogla spomniti imena ''In,.. No, povabli so me h sabo.''

Mami je ravnokar parkirala avto na našem parkarišču. Ugasnila ga je, toda ključe še vedno pustila v ključavnici. Pogledala me je.

''In kaj si ti rekla?''

Globoko sem vdihnila,preden sem odgovorila ''Pritrdila sem.''

''Ne smeš iti.'' je rekla, brez da bi premislila. Vzela je ključe, in izstopila iz avta. Pohitela sem z njo.

''Mami, prosim te!'' sem ji težila dokler nisva prišle do kuhinje.Tam je bil Frederich skupaj z Lauro. Po vsej verjetnosti je prišla iz službe že pred uro, Jace pa je še vedno v šoli.

''Ne. In to je moj zadnji odgovor.'' se je odločila.''Mami! Prosim te! Tako se bom lažje vključila v novo družbo! Ne moraš si predstavljati kako težko je bilo prvi dan iti v šolo!''

''Prej se v avtu nisi pritoževala.'' To je bilo res, toda se z tem nisem hotela sprijazniti. ''Plus, zmenjeni sva,d a morašiti h Cleopatri.'' Zavila sem z očmi.''Saj lahko prestavimo!'' sem se pritožila.

Pogledala sem Lauro, in ji dala pogled kateri je namigoval naj mi pomaga. ''Mami, daj pusti Hanni iti. Dovolj odrasla je. Zna skrbeti zase.''

Če bi jaz rekla te besede, mi mami ne bi verjela, toda ker jih je rekla Laura, je mami obstala zares premislila še enkrat vso zadevo.

''Okej.'' se je vdala in veselo sem zaploskala z rokami ''Toda, da me pokličeš ko se ta zabava konča. In če bo šlo karkoli narobe, moram biti prva oseba ki jo boš poklicala, celo pomislila. Ne zaupaj nobenemu, čeprav se ti lahko zdi,da je tvoj prijatelj.'' Pomislila sem na Harrya. Ni govora da bom njemu zaupala. Niti v sanjah.

Še nekaj časa je naštevala pravla, kaj moram naresti, dokler me končno ni poljubila na čelo, in mi povedala, naj se imam lepo. Hvaležno sem jo pogledala.

''No, sedaj pa nekaj bolj pomembnega!'' je rekla Laura. Mami, jaz in Frederich smo jo pogledali. ''Kaj boš oblekla!?'' je vznemirjeno rekla. Ne poznam nobene druge osebe, ki bi bila tako nora na oblačila. Z veseljem bi si sposodila oblačila od nje, namesto da bi morala iti do Fione, kjer je majhna možnost da bom srečala Harrya, toda je bila Laura veliko večja od mene, tako da bi mi bila vsa njena oblačila prevelika.

''Am.. Nekako sem se zmenila z Fiono, prijateljico, da mi bo posodila kako obleko, glede na to, da jih sama nimam.''

Noben ni rekel nekaj minut, dokler ni mami prekinila tišino ''Kje pa živi?'' 'Zmenili sva se,da se dobiva pred šolo čez..'' pogledala sem na uro. Bila je 17.00. Midve pa sva se zmenile čez dve uri, takrat pa je bila ura približno 4. ''..1 uro''

''Okej. Te bom jaz peljal. Da si jo malo ogledam.'' se je ponudil Frederich, edina oseba poleg mami, ki ima še avto, in mi pomežiknil. Hvaležno sem se mu nasmehnila in šla v svojo sobo.
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
2. CHAPTER

'We do sin as Devil do, we love as Angels do.'




Brat me je pripeljal pred šolo točno ob 5-ih. Izstopila sem iz avta in opazovala kako je Frederich izginil iz avtoceste. Ko sem se obrnila, je za mano že stala Fiona. Prisegla bi lahko, da jo pred sekundo ni bilo tukaj. ''Hej'' sem jo pozdravila pred diha. Navihano me je odzdravila.

''Torej.. Kje živiš?'' poskušala sem zveneti kar se da sproščeno. ''Oh, le 5 minut od tukaj. Lahko hodiva do tja.'' Prisilila sem se da sem se ji nasmehnila, ko sem ji sledila po pločniku.

''Torej.. Kje ste živeli prej?'' se je poskušala zatopiti v pogovor. ''Saj ste se preselili kajne? Ker se ne spomnim, da bi te kdaj videla tukaj..''

''Ja.. Prej smo živeli v Kanadi.''

''Kanadi?'' je izbuljila oči. Prikimala sem ji. ''Ja.. Pred 16 leti je oče izginil, in.. Mami ni več zdržala tam.'' sem se zatopila v svoje noge.

''Ali je tvoj oče pobegnil ali..'' moja usta je zapustil kratek smeh, toda sem si takoj prekrila usta. Ne bi se smela smejati o tem. ''Ne, ni imel razloga. Moja mami je odlična, prav tako Laura, Frederich in Jace. Izginil je. Preprosto.. Kot da ga ne bi bilo.'' sem rekla, nisem se zavedala da sem govorila tišje. 'Ali.. Ali je mrtev?'' njen glas se je zdel oddaljen, tako da sem se ustavila in pogledala nazaj, videla da se je Fiona ustavila.

''Mogoče ja, mogoče ne. Nevem.''

''Žal mi je.''

Prhnila sem ''Ne govoriti da ti je žal, če ne čutiš žalosti.'' sem rekla.

''Kakšen pa je bil? Prijazen, smešen..?'' skomignila sem z rameni. ''Kaj pa vem.. Izginil je preden sem se rodila. Doma pa nočejo govoriti o tem. Toda jih razumem.. Težko je.'' sem rekla. Fiona se je končno spet začela hoditi.

''Torej.. Povej, kakšna bo ta zabava?'' sem jo vprašala, samo da bi lahko spremenila smer pogovora.

''Oh, uživala boš. Jakob vedno prireja najboljše zabave, še posebej, ko so njegovi starši od doma.'' in tako je razlagala in razlagala kako bo vse izgledalo. Poskušala sem si kar se da zapomniti,toda je bilo preveč informacij za zapomniti.

''No, tukaj sva.'' je rekla ko sva se ustaviti pred veliko hišo. Bila je osamljena, okoli nje je bila samo narava,nobene hiše, nobenega dokaza, da bi kdorkoli še živel tukaj. Za trenutek sem obstala, da bi si jo pogledala, potem pa pogledala Fiono, ugotovila, da je že skoraj v hiši zato sem pohitela za njo.

Na kratko mi je razkazala hišo, dokler se nisva ustavili v njeni sobi. Bila je velika in eno steno je imela pobarvano na krvavo rdečo. Preden sem si lahko ogledala celotno sobo, je vame že priletela obleka. Ko sem pogledala h Fioni, je iz omare metala obleke na posteljo. Obupno sem zavzgihnila. To bo še dolgo trajalo.

-

Po končanem delu sem se končno pogledala v ogledalo. Od smejanja me je še vedno bolel trebuh. Nevem kdaj sem se nazadnje smejala tako močno.

Fiona mi je na začetku pol ure izbirala obleko, dokler ni izbrala kratke črne oblekce z ćipkastimi rokavi do komolcov, in globokim V izrezom. Potem me je še posedla na stol in mi skodrala lase, ter me naličila. Nov videz me je presenetil. Nikoli nisem še nostila ličil. Mami mi nikoli ni dovolila, in tudi jaz se nisem grebla za to, toda sedaj to obžalujem. Fiona mi je z črno barvico z tanko črtico pod očmi in z maskaro poudarila sive oči, tako da so sedaj izgledale izzivalno, toda zapeljivo hkrati. Vsaj tako mi je rekla Fiona.

Ko je uredila mene, se je lotila še sebe. Oblekla je kratko, ne preveč tesno, rdečo oblekico in se uredila. Ko je končala se je utrujeno ulega na posteljo, kot da bi pretekla maraton. Nasmehnila sem se, in se ulegla zraven nje.

''Verjetno bi že morali iti.'' je rekla, ko je v roke vzela telefon. Prikimala sem, in poskušala vstati.

''Kako pa bova prišli tja?'' me je zanimalo. Skomignila je z rameni ''Običajno me je Harry odpeljal na take zabave, potem pa se odpeljal, toda je že odšel.'' v glavi se mi je oglasil glas 'Ker misli da si Nefil.'. Zastokala sem. Ne že spet!

''Kaj pa je? Ali sem kaj narobe naredila?'' Pogledala sem v Fiono, katera je strmela vame. ''Kaj? ne. Nič ni. Samo.. Khm. Ne bi rada zamudila na zabavo.'' Vedela sem,da mi ni verjela, glede da pogled, kako me je pogledala, zato sem dodala, da se res že veselim, da bi spoznala nove ljudi. Končno je spet začela nadeljevati. ''Ker Harrya ni, naju bom jaz zapeljala.'' je ponosno rekla, ter iz zlate torbice -katere do sedaj nisem pazila, da jo se prinesla- vzela ključe. Začudeno sem jo pogledala ''Ali že imaš vozniški izpit?''

''Ja.. Saj sem stara že 18 let.'' se je zasmejala. ''Ja, toda..'' sem hotela ogovarjati.

''Nič toda. Tako ali tako tukaj ni policajev.'' je rekla z zapeljivim glasom. Vdala sem se in ji sledila do avta.

med celo vožnjo se nisem mogla sprostiti. V glavo mi je vedno prihajal glas, bil je podoben Fioninem, toda sem se ga odločila ignorirati. To mi je olajšalo dejstvo, da Fiona rada posluša glasbo zelo naglas. Z prsti je v ritmu udarjala ob volan.

Ni minilo več kot 15 minut, ko sva se ustavili pred hišo. Muzika, ki je prihajala od vzunaj, je celo preglasila glasbo v avtu in v hišo je prihajalo vedno več jjubi. Pred hipo so bile neke podobe, katere so se izkazale, kasneje ko sva se približale dovolj da sem lahko razločila, da so to pari, ki so se strasno poljubljali. Zgraužila sem se. Očitno je, da se nikoli še nisem poljubljala in se tudi nimam namena. Kolikor sem slišala od maminih zgodbic, se ljubezen vedno konča z trpljenjem.

Fiona me je prijela za roko, in me zgnetla čez množico ljudi. Medtem, ko sem se sama spotikala med ljudi, se je neka roka dotaknila moje riti. Zgroženo sem pogledala nazaj, da bi videla krivca, in zagledala pijanega fanta. Verjetno ni bil starejši več kot 16 let.

Lahko bi kaj naredila. Lahko bi ga klofnila, ali pa nadrla, toda v glavo mi je spet prišel majhen glaseh, kateri je govoril stvari, kateri so me pripravili da sem hotela bruhati. Bila sem hvaležna Fioni, ko me je spet povlekla za roko.

Šele ko sva prišle do dnevne sob, kjer se je zbiralo največ množice, sem zagledala znan obraz. Felix. Olajšano sem se sprosila, ko se je, kot da bi pa poklicala, obrnil proti nama, in nama pomahal.

''Živjo.'' sem rekla in ošinila prijatelje. Bella se je obrnila in me premerila. V roki je imela kozarec z belo tekočino. ''Zažigaš punca!'' se je zadrla in me objela. Zavohala sem vonj po alhokolu. Nerodno sem jo objela nazaj. Ko sem se odmaknila je Bella že odšla Violetti, katera je bila še bolj pijana, in je v ritmu muzike,katere nisem poznala, plesala z fantom.

''Ne zmeni se za njiju. Vedno se napijeta na takih zabavah.'' sem začutila mrzel dih na vratu. Poskočila sem in zraven ostala brez dihu. Ko sem se obrnila sem zagledala nasmajajočega Felixa. Nasmehnila sem se in pogled preusmerila nazaj na pijani punci.

''Lahko grea h ostalimi.Če hočeš. Lahko pa ostaneva tukaj in strmiva v ljudi kot budale.''se je spet oglasil fant za mano. Zasmejala sem se in prikimala.

Prijel me je za roko, in njegova mrzlota se me je dotaknila do kosti. Malo mi je manjkalo da ne bi odmaknila roke. ''Mrzel si. Ali te ne zebe?'' sem ga pogledala. Ni bil ravno višji od mene. Ne tako kot Harry. Harry je višji za celo glavo. Ne predstavljam si kako..

Pogledala sem v tla. Zakaj sploh premišljujem o njem? Harry je kreten,in očitno je da me ne mara.

''Nah. Čisto v redu sem.'' se je zasmejal. Pogledala sem ga, in preučevala če je kakšna možnost, da je pijan.

''Bella! Felix! Tukaj sta!'' je Eva veselo pozdravila. Prisiljeno se se nasmehnila, ko se mi je vrgla v objem. Moj pogled je že avtomatično pogledal skozi množico in se ustavil na Harryu. Spet me je gledal z jezo v očeh. Kaj sem mu sploh naredila? Odmaknila sem pogled in se osredotočila na vse ostalo razen na Njega.

Kot da bi kdo prižgal vžigalico, je v glavi nastal hrup. 1.000 glasov se je porilo v moji glavi. Nekateri glasovi so bili glasnejši, nekateri pa so bili le kot nedležno šepetanje, ki ni hotelo prenehati.

''Ali si v redu?'' me je vpraša Felix in položil roko na moj pas.

Prikimala sem, ''Ja. Samo.. Samo na zrak moram.'' Komaj sem še dihala. Počutila sem se, kot da bi neka roka držala mojo glavo, in mi iztiskala zrak. Nisem niti mogla razmišljati normalno. Prerivala sem se skozi množico, komaj sem lahko še ostala na nogah. Tudi to ravnovesje se je uničilo, ko se je neka naključna punca prevrnila name. NIsem je opazila pravočasno, tako da sve obe padli na tla.

''Oprosti.'' sem samo slišala jo reči, toda nisem je mogla pogledati saj je naslednji trenutek že izginila.

Poskušala sem se pobrati iz tal, toda se enostavno nisem mogla pobrati. Spet sem poskušala, toda je bil isti razultat. Po izkušnjah bi se lahko navadila; več ljudi, več hrupa v glavi.

Videla sem roko pred sabo. Odkimala sem. No, vsaj mislila sem da sem. Počutila sem se kot da bi bila pijana, toda v glavi sem se počutila kot da bi imela mačka, katerega dobiš naslednji dan.

''V redu sem.'' sem rekla, ko sem še vednp videla roko pred sabo. Slišala sem da je oseba jezna zavzdihnila in me prijela za roko. Skoraj sem se še enkrat spotaknila, ko sem se postavila na noge, toda me je roka še vedno trdno zadržala. Hotela sem zamrmrati 'Hvala.' toda sem sem že hodila. No, nekdo me je vlekel, mene pa vlekel za sabo. Začutila sem svež mrzel zrak na svoji koži in naslednji trenutek.. tišina.

Ni bila taka tišina kot doma. Doma so bili majhni glasovi,katere sem se naučila ignorirati. Toda sedaj.. Take tišine nisem še nikoli slišala.

Dvignila sem pogled. Bil je Harry. Ravno je zapiral vrata, pogled je imel usmerjen v tla.

''Hvala. Ker si me pobral. Čeprav ne bi rabil. Sama bi zmogla.'' sem se zlagala. Ni bilo možnosti da bi se pobrala. Skoraj sem omedlela. In on je to vedel. Harry je prhnil ''Če ti tako praviš.'' kožase mi je naježila.

''Ja. Nikoli ne bi rabila tvoje pomoči. In je tudi ne bom. Tako da lahko kar greš.'' sem odgovorila razjezeno. Dvignil je pogled. ''Ali ste vsi Nefil tako samovsečni?''

''Kaj sploh pomeni Nefil?'' sem sedaj že kričala. ''Dobro veš kaj pomeni!'' je zakričal nazaj. Odskočila sem. ''Povej svoji družini da morajo stran. To ni kraj za Nefil.''

''Še enkrat, Kaj je Nefil!'' sem še enkrat zakričala, ignorirala njegove besede, jezno in razdraženo.

Sedaj je bil ob meni. Misli niso mogle še priti do dejstva da je pred sekundo stal ob vratih, sedaj pa ob meni, kjer me je stiskal ob mrzlo steno, kjer mi je bil nevarno blizu, dovolj da sem lahko čutila njegov topel dih. Kjer me je z roko držal ob vrat. Dovolj tesno da sem bila prestrašena, toda dovolj da sem lahko pospešeno dihala. Z drugo roko me je držal za pas, močno, tako da se nisem mogla premikati. Kot da bi se lahko. Od strahu sem čisto otrpnila.

''Pol angel, pol človek. Potomec angelove krvi. Lovec, kateri pobija demone. Tisti ki misli da je nekaj večjega. Lovec senc.'' je govoril z ostrim glasom, njegove zelene oči so strmele v moje oči, in preučevale moj pogled.

''Glej, če si ti tisti enih prizadetih ljudi, ki verjamejo v angele, demone in to sranje, okej. Toda mene pusti pri miru.'' Ne vem kje sem našla pogum da sem rekla te besede. V krvi sem začutila sovraštvo. Noben mi ne bo grozil.

''Roke dej dol iz mene.'' sama sebe sem presenetila kako trden je bil moj glas. Z roko sem umaknila njegovo roko iz mojega vratu, z drugo sem ga pa odrinila. Premaknil se je za polovico koraka nazaj.

''Res ne veš kdo si, kajne?'' se je posmehnil. Malo mi je manjkalo da bi ga mahnila po licu. ''Ja, vem. Sem Hanna Black. Toda ne vem kdo si ti.''

Nasmeh mu je izginil iz obraza ''Ti resno ne veš kdo si.'' Ne vem ali je bilo to vprašanje ali trditev. Hotela sem že spet reči isto kar sem mu že povedala, toda me je Harry ustavil. ''Ponovi to.''

''Kaj?''

''Ponovi. Ponovi da ne verjameš v Angele.'' pogled se mu je potemnil in pomaknil ga je pod moj obraz.. Ali je slučajno strmel v moje prsi? Hotela sem ga odriniti, toda mi je to preprečil, ko je vzel obe moji roki v njegovi. Imel je tople roke. Na otip so bile močne, toda ne grobe. Odprla sem usta da bi se pritožila, toda me je občutek v trebuhu prepričal da naj nič ne rečem.

Čez dolge sekunde sem ga končno ubogala. ''Ne verjamem v angele. Ali v katero koli tvoje sranje.'' Končno me je spustil. Naredil je par korakov nasproti mene. ''Veš, nikoli še nisem srečal Nefila ki ne bi niti vedel zase. Ali je kaj narobe z tvojo družino?''

''Nič ni narobe z mojo družino'' sem obrambno zavpila. ''Hja, kar tolaži se s tem.'' se je spet zasmejal. Zasrbela me je roka, da bi ga klofnila, ali pa mu celo zvila vrat.

Nič nisem rekla.

''In samo zato ker sem tako prijazen..'' se je samovsečno nasmehnil,ko se je premaknil proti vratom ''..ti bom dal nasvet. Ko boš šla na zabavo.. Naslednjič se osredotoči samo na eno stvar;mene. Pomagalo ti bo.''

''In zakaj naj bi mi to pomagalo?'' sem rekla razdraženo.

Harry se je z roko dotaknil kljuke in se zasmejal ''Tako nedolžna..'' je zašepetal, toda kot da bi veter prinesel te besede, so se mi besede vtisnila v srce. Preden sem uspela karkoli reči, je že izginil.
15. avgust 2017
Next
15. avgust 2017
Next +nova bralka
15. avgust 2017
Neeeeeeeeeeeeeeext kok je to super
16. avgust 2017
THE TEARS OF AN ANGEL -->Harry Styles FanFiction

23. avgust 2017
Namesto da bi šla nazaj na zabavo, sem z roko potipala na mesto, kjer bi moral biti žep, in v njem telefon, toda potem sem se spomnila da sem se pri Fioni preoblekla in pozabila vzeti telefon. Jezno sem zavzdihnila. Kako sem bila tako neumna?! Sedaj bom morala iti nazaj h ostalimi, kjer bo tudi kreten Harry. Bog, kako ga sovražim. In da naj vedno mislim nanj? Raje umrem.

Odprla sem vrata, in v nosnice mi je prišel vonj po poltu, toda to ni bila moja edina težava. V glavo mi je prišla nazaj bolečina. Jebe naj se.

Pred sabo sem si predstavljala visokega fanta, z rjavimi lasmi in svetlečimi zelenimi očmi. Nič se ni spremenilo.

Vedela sem da Harryu ne bi smela zaupati! Ta prekleti kreten! Ali sem že kdaj omenila kako ga sovražim? Mislim naj nanj? Ker samovsečnež!  Čutila sem kako se mi je koža naježila. Glasovi v glavi so se zmanjšali. Namrčila sem se. Namesto da bi premišljevala zakaj, sem se preprivala skozi ljudi, dokler nisem prišla do naše skupine. Ustavila sem se za Felixom, kateri me je tudi prvi opazil.

''Hej, ali se počutiš bolje? Harry je šel za tabo, toda dvomim da je ravno prišel do tebe..'' Hotela sem mu že reči, da me je našel, toda sem se ustavila. Kaj pa naj bi mu povedala? Da  je prišel do mene in mi grozil? Namesto do bi mu odgovorila, sem se razgledala po baru.''Kje je Fiona?'' sem čez vprašala Felixa.Tudi on se je razgledal, samo da jo je on v sekundi našel. ''Tam je. Pri točilnem baru.'' sledila sem njegovemu pogledu in opazila Fiono in kozarec, katerega je držala v roki. Šla sem do nje, in se sproti parkrat spotaknila on nagnusnih najstnikih, kateri so bili čisto prepoteni in potili z alhokolom.

Ko sem se dovolj približala, je Fiona začutila mojo prisotnost. Pijano se je obrnila proti mene, in okoli očeh je imela razmazano maskaro. V trenutku sem vedela da je nekaj narobe.

''Kaj je narobe?'' usedla sem se zraven, dovolj blizu, da sem lahko govorila z normalnim glasom in da me je še vedno razumela. Zamahnila je z roko, in se zazrla v kozarec. Nisem vedela kaj naj naredim. Ali naj grem, ali se usedem. Namreč,nisem preprčana da mi bo odgovorila.

Vseeno se je že čez sekundo oglasila.

''Ali vidiš tisto punco tamle?''je z roko, v kateri je imela polen kozarec, pokazala na gručo ljudi. Hotela sem jo vprašati katera punca, toda sem si premislila. Naslednji trenutek je Giona nadaljevala.

''Spoznali sva se pred enim mesecem. Točno tukaj.'' z brado je pokazala na szol na katerem sem sedela.

''Bila je nora noč.'' se je ob spominu nasmehnila ''Poljubljali sva se.. Bilo je čudovito, zato sva se zmenili,da se bova dogovorili za zmenek. Tako da sva si izmenjali številke. Od takrat sem se vedno hotela dogovoriti za zmenek, toda ni nikoli odgovarjala na moja sporočila, ali pa mi vrnila klice.Na začetku sem mislila da je izgubila telefon- upala sem. Toda izgleda, da sem se motila. Tako motila da se sedaj poljublja z punk žensko!!'' je zakričala sama nase in spet pogledala h gruči ljudi. Spet sem sledila njenemu pogledu, in šele takrat opazila dve punci ki sta se strasno poljubljali. Šele takrat sem se zavedala kaj mi je govorila. ''Ali si ti gej?''sem vprašala preden sem se lahko ustavila.  Na kratko me je pogledala, potem pa pogled pomaknila na kozarec. To mi je dalo odgovor. Šele sedaj sem se zavedala, kaj je mislila Violla,ko je rekla Louisu, da je nikoli ne mogel imeti.

''Ali družina že ve?'' Prhnila je. ''Ja, sigurno. Kar potrkala sem jim na vrata, in jim povedala da sem gej, in da sem se zalizevala z punco.'' je rekla z sarkazmom. Hotela je narediti požirek,toda sem jo prijela za roko. Že tako je izgledala pijano. Ne rabi dajati soli na rano. Pogledala me je z jeznimi očmi,in vem da je hotela nekaj pripomniti, toda se je zadržala. Namesto tega se je zasmejala.

''Kaj sploh delaš tukaj brez kozarca?'' Preden bi se lahko odzivala, je pomigala natakarju, in že naslednjo sekundo sem v roke dobila kozarec z viskijem in ledom. ''Ne pijem.'' sem zamrmrala toda me je Fiona preslišala.

''Ali lahko greš z mano h tebi domov? Pri tebi sem pozabila telefon, in rabim se še preobleči.'' sem rekla bolj naglas. ''Ja. Pod pogojem.. Če najprej popiješ pijačo z mano.'' se je zasmejala z rdečimi očmi.

Nerada sem prikimala. Mami me bo ubila, če izve da sem pila.

-

Na mizo sem položila že peti..šesti..sedmi? kozarec. Kaj pa vem. Počutila sem se pijano, in nisem morala urediti svojih misli. ''Fiona, jaz bom odšel..'' za nama sem zaslišala glas. Ko sem se obrnila sem glasno zavzdihnila. ''Kaj delaš tukaj?'' ugotovila sem da je govoril meni. ''Ništa. Danes.. Peoblei e em.'' sem vstala in šla proti vratom. Ko sem hotela prijeti za kjuko, sem ugotovila da tipam po zraku. Zaostrila sem svoj pogled  in ugotovila da stojim pred oknom. Obrnila sem se in videla Fiono,ki se reži z mano. Od smejanja me je že bolel trebuh, in malo mi je manjkalo, da se ne bi začenjala zvaljati po tleh. Ko sem se umirila, sem prišla do mize, in z Fiono sva se spet začeli režati brez razloga. Zaslišala sem zavzdih, in že začutila trden prijem podramo. Tiho sem zajavkala in sledila rjavolasemu fantu.  Posedel me je na sprednji sedež in šele takrat sem lahko bolj razločno videla. Ko sem pogledala na zadnje sedeže, sem videla Fiono, trdno v spanju. Kmalu se je v avto pridružil še Harry. Njegovo jezo sem lahko čutila,četudi sem sedela na drugi strani. Prižgal je avto. Pogledala sem skozi okno,in se poskusila osredotočiti na okolico.

''Kje si doma?'' je prekinil tišino v avtu. Na veliko bi lagala,če bi rekla da njegov glas ni privlačen.  Začudeno sem pogledala. ''Pijana si. Moram te peljati domov.'' mi je razložil z kontrolirano jezo.

''Kaj? Ne. Ne morem iti domov. Mami sebo razjezila.'' Vsa moja pijanost je v trenutku izginila,če sem pomislila na mamo,kako se jezi. Res da se ne velikokrat, toda ko se, se trese cela hiša.

''Mami se bo razjezila. Ojoj!'' je Harry oponašal moj glas. Takoj sem mu poslala grd pogled.''Moj glas že ni takšen!'' 'Veš kaj prav imaš. Še hujši je.''

Hotela sem ostati jezna, toda me je premagal smeh.

Lahko sem žutila kako je jeza malo izginjala iz ozračja. Zresnila sem se.''Resno. Prosim, ne pelji me domov. Mami me je sme videti tako.'' Čutila sem njegov pogled na sebi, zato sem obrnila glavo.Gledala sva se kakšno sekundo, dokler ni zavzdihnil.

''Okej.'' olajšano sem zavzdihnila. ''Toda ne boš spala pri Fioni. Nočem da je kjer koli okoli moje sestre Nefilka.'' Spet sem odprla usta, da bi pripomnila da nisem tisto, kar koli že je to, toda mi Harry ni pustil do besede. ''Spala boš na kavču. Ne boš delala karkoli čudnega. Ne boš zahajala v katere druge prostore; če kaj rabiš, ti bom jaz prinesel. Ne vstajaj. Nikjer v hiši ne sme bit vonj teh prekletih nefilov. Starša bi me živega zažgala.'' zadnja dva stavka je rekel bolj potiho, toda vseeno sem ga lahko slišala. O čem govori? Harry je naredil oster ovinek v hišo pri čemer se mi je v glavi zavrtelo. Dobila sem čuden občutek v trebuhu, da bom bruhala, zato sem v hipu odprla vrata in stekla na travo. Še sreča da se je avto ustavil.

Po dolgih minutah bruhanja sem končno lahko vstala brez da bi mi šlo na bruhanje. Ko sem se obrnila, sem videla Harrya, kateri je držal v naročji Fiono. Nisem mogla razbrati ali je bil jezen. Vse kar je naredil je bilo to, da se je v tišini šel v svojo hišo, tako da mi ni preostalo drugega,kot da mu sledim.

''Oprosti.'' sem tiho zamrmrala, ko je Harry odnesel Fiono spat. Iz njene sobe mi je prinesel telefon in oblačila, todasem bila preveč lena da bi lahko karkoli naredila. ''Za kaj?''je rekel Harry, ko se je usedel na isti kavč kot jaz, toda na čisti drugi konec. Zavila sem z očmi, ampak nisem nič pripomnila.''Ker sem bruhala..'' sem se prisiljeno zasmejala v nerodnosti. Nič ni odgovoril.

''Ali lahko za piti?'' sem ga vprašala bolj na glas. Harry si je prečistil grla ''Khm. Ja. seveda'' Hotela sem vstati, toda sem se spomnila kako mi je v avtu zabičal da naj se ne preminam iz sedežne. Toda kaj pa če me tišči na stranišče? Zavila sem z očmi sama pri sebi. Sedaj ni čas, da bi o tem premišljevala. Harry se je čez sekundo vrnil z kozarcem v roki,in mi ga pomolil pred nosom. Vzela sem ga in ga izpila do konca.

''Hvala.'' sem tiho zamrmrala, nato pa je spet nastala neprijetna tišina.

''Kaj je potem z temi nefili?'' sem ga vprašala,že na robu živčnega zloma. Alhokol mi je dajal energije, katere sem imelaže tako preveč, in tišina ni pomagala.

Pogledal me je in se nasmehnil. ''Nefil so potomci angela.'' Prikimala sem,še vedno brez idej o čem je govoril.

''Njihovi nasprotniki so demoni. Smo smrtni sovražniki.Že tisočletja se bojujemo.'' je znova našteval dejstva. Moja usta je zapustil kratek smeh.

''Ali se ti zdi to smešno?'' je rekel začudeno. Poškusala sem odkimati,toda se nisem zadržala. ''Oprosti, da ti to govorim, toda ali nisi prestar za znanstveno fantastiko?'' Nisem mu dala časa, da bi mi odgovoril. ''Mislim, saj ne da obsojam. Ti kar uživaj v tem.Toda,če mene vprašaš, bi me bilo sram o tem govoriti pred drugimi.''

''Nikoli me ni sram svojega porekla.'' je rekel z običajnim a odločnim glasom.

''Daj no Harry. Nehaj se igrati z mano.'' sem rekla skoraj naveličano. ''Saj se ne.'' Mi je zatrdil,toda mi ni pustil da bi se odzvala. ''Ali potrebuješ dokaz?'' Harry se je naslonil naprej, in z svojimi izzivalnimi očmi je gledal vame. ''Okej.'' sem rekla z enako izzivalnostjo. ''V redu. Jutri ob 7 zvećer, se dobila pred šolo. Tam ne bo nobenega,tako da ti lahko pokažem.''

''Okej.'' sem prikimala, še vedno misleč, da se heca.

Pogledala sem ga in njegov obraz se mi je zdel bližje kot prej. Lahko sem razločno videla odločne zelene oči, in poteze po obrazih. Da je lep,je premila beseda. Izgledal je božansko. Sama pri sebi sem zagodrnjala. Očitno sem še vedno pijana.

''Kaj je?'' se je zasmejal Harry, in lahko sem videlalu luknjice v licah (dimples). Hotela sem že odgovoriti, toda sem spet dobila tisti že znani občutek v trebuhu, kateri se je širil do grla.''Mislim da bom bruhala.'' je bilo vse kar sem lahko rekla.

''Sranje.'' je bilo vse kar sem lahko slišala, saj sem naslednji trenutek že izbruhala količino iz trebuha. Ko sem končala sem videla vedro pod mano. Kako je lahko Harry prišel do mene tako hitro? Pogledala sem se in se nasmehnila. ''To je grozni začetek prijateljstva.'' Slišala sem kako se je zasmejal, ali pa sem samo jaz tako slišala. ''Midva nisva nikakršna prijatelja.'' Globoko sem vdihnila. "Zaspana sem."

Hitela sem vstati ampak me je porinil dol "Ti ostani tukaj." govoril je z jezo, in spomnila sem se, ko mi je v avtu govoril, da se ne smem premikati. Preden sem bruhala.Ojoj, nikoli se več ne bom napila. Ni se mi dalo prepirati,tako da sem se ulegla, in takoj ko sem glavo položila na mehko tkanino, so oči postajale težje, in v trenutku sem zaspala.
23. avgust 2017
Next
24. avgust 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg