Forum
u127131
u127131
нεεεεεεεεנ.*
zαčεʟα вσм ρıƨαт пσνσ zɢσɔвıcσ. ʟנυвεzεп, κяıмıпαʟ, ɔяσɢε, ƨʟανα... νƨεκακσя вσƨтε žε νıɔεʟı, čε вσƨтε вяαʟı. νƨα ıмεпα ıп ρяııмκı тυ вσɔσ вıʟı ızмıšʟנεпı, ƨʟανпε κı ƨσ ρσρυʟαяпı ν čıƨтσ яεƨпıčпεм ƨνεтυ ρα вσɔσ zαмεпנαʟı тı, ızмıšʟנεпı. тσ נε мσנα пενεмκαтεяα zɢσɔвıcα, αмρακ пσвεпε мσנε ɔσ ƨεɔαנ šε пıƨεм κσпčαʟα. υραм, ɔα вσм νƨαנ тσ. тυκαנ ʟαнκσ σɢʟαšυנεנσ ƨαмσ вяαʟcı. zα тε ρα נε тυ žε ρяνı ɔεʟ.
̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶



-click-
Povsod luči. Bliskavice fotoaparatov. Prisiljen nasmešek, ki je zaradi svoje lažnosti deloval 'a ne zgledam popolno'? Ni treba posebej omenjati, da je slava po eni strani nadležna, kar ve skoraj vsak zemljan na tem planetu. Slava je minljiva stvar. Slavni so popolni.
V zaodrju pa je vse potekalo malček oziroma kar veliko drugače. Stilisti, šivilje, aranžerji, svetovalci, mojstri za zvok, luči in podobne tehnične stvari so se gnetli po kabinah svojih šefov.
Iz tiste, prav posebne in največje kabine še posebej blizu odra je smrdelo. Večinoma po cigaretnem dimu, pritihotapljeni alkoholni pijači in predvsem glasnem pogovoru.
„Povej, Becca, kaj bo če pride gospa Popolna?“ je že vidno opit dejal Marcus in se hahljal na stolu. „Najverjetneje bodo za neprijetne vonjave krivi naši sosedje,“ je tudi ona nagnila velik požirek viskija, ki ji je stekel po grlu. Kakšen užitek. „Tega od tebe še nikoli nisva izvedela – kako je živeti v senci velike sestre?“ ni dalo miru Shelley, ki je bila še vedno trezna, vendar je ob svojem boku na klubski mizici imela velik pepelnik, skoraj do vrha nabasan s potlačenimi kupčki cigaret.
„Niti ni tako slabo. Potuješ. Vidiš pomembne ljudi in spoznaš, kakšne barabe so v resnici. In se zabavaš s svojimi novimi sodelavci.“ Nasmehnila se je dvojčkoma, sedeč okrog nje in tudi je – kot v vsakega človeka na svojem nivoju do zdaj – vzljubila. „Zakaj je sploh zamenjala tistega Pipina ali karkoli je že bil?“ „Menda naj bi bil preveč zmeden in nepripravljen na resno delo.“ „Ne ga srat!“ se je dim v grlu zaletel Marcusu. Ker ga nobena od punc ni hotela udariti po hrbtu, da bi mu pomagale, mu ni preostalo drugega, kot se zvijati na stolu. Becca je pogledala na uro. „Bolje bo, da se pripravimo. Ti pospravi, jaz pa bom tega pijanca zvlekla se streznit.“ Shelley je svoji prijateljici pokimala, si v usta zatlačila tri ogromne žvečilke, in vzela svojo umazano torbico, kamor je vedno stresala odvečne 'odpadke'. „Pridi. Greva... nekam.“ Becca se je morala z Marcusom vleči po vseh stranskih hodnikih, da ju ne bi kdo opazil, nato pa je končno prišla do stranišč za podrejene. Na baru za vodo je vzela kozarček mrzle vode, previdno zvlekla svojega prijatelja v žensko stranišče in ga tam polila z vodo. „Kaj? … Kako?“ se je zdramil in svojih delnih sanj. „Vzemi brisačke, polil si se z vodo. Pa hitro, Elena bo kmalu tu.“ „Kje?“ „V kabinetu, idiot!“ Marcusu se je začel spomin že vračati in čeprav ni bil popolnoma zavedajoč samega sebe, je vedel za kako resno situacijo gre. Oba sta se urno pognala nazaj, od kjer sta prišla in pred sabo med vsem pohištvom v sobici zagledala eno in neponovljivo Eleno James.
„Kje sta bila?!“ je vzvišeno vprašala ter s svojim elegantnim nosom vohala zrak okoli sebe. Očitno Shelley ni bila dovolj hitra še za osvežilec z vonjem vrtnic. „Šla sva po vodo.“ „Po vodo?! V hladilniku imate polno flaš vode. Becca, ne laži mi. Ne laži MENI, ki te držim pri kruhu. Res hočeš biti za vse delo sama?!“ „Ne.“ „Super. Čez pol ure naj bom doma.“

-Becca James-



-Marcus and Shelley Williamson-



-Ella James-



̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶
ɴᴇ вʀᴀɴıм sᴇ ɴıκᴀκʀšɴıн κσмᴇɴтᴀʀנᴇν (;
30. marec 2013
next
zlo zanimiu
30. marec 2013
u110366
u110366
Neeeeeeexxxttt
30. marec 2013
u101632
u101632
neeeext... no comment.... just perfect ;**
31. marec 2013
next! dobr začetek*
31. marec 2013
u122896
u122896
next *_*
31. marec 2013
u73295
u73295
Neeeext*.*
31. marec 2013
u116556
u116556
Neext
31. marec 2013
neext
31. marec 2013
u127131
u127131
e, tukaj je že drugi del. reees hvala vsem dozdajšnjim bralkam, da berete, ker ponavad moje zgodbice nimajo zlo velik bralcev. in še bolj hvala za vse ostale komentarje. tam pri zadnji sliki pri prvem delu bi moralo pisati -Elena James-, ne ella, ne vem kva mi je blo
da ne bom filozofirala, del:
-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶
Sovraštvo ljudi, ko morajo garati za nekoga, ki ga delno sovražijo je še hujše od tistega, v katerem ga na polno sovražijo. Tudi Becca bi v tem primeru svojo sestro najraje steptala v prah, jo žalila in poslala v krematorij, vendar si tega ni upala. Zakaj? Ker bi ostala brez strehe nad glavo in denarja, seveda.
Sestrine kovčke z ličili, rezervno obleko, če se prva strga, rezervnimi petami in drugimi 'nepotrebnimi' pripravki je kot vedno morala odnesti v sobo za obleke, kjer je Elena imela vsa svoja oblačila.
Njen utrujen in jezen pogled se je uperil na Slyvio, Elenino hišno pomočnico in gospodinjo. Becci ni smela delati, ker je bila tudi ona podrejena. Kakšno ponižanje! Becci je pramen njenih neukrotljivih las padel na obraz, in s svojo sapo ga je pihnila dol ter naglo odšla iz sobe.
„Sta Shelley in Marc še tu?“ je zasopla dospela k sestri Becca. „Nagnala sem ju domov,“ je zdolgočaseno v kuhinji odvrnila Elena, ki si je že pilila nohte. „Zakaj?“ „Ne sikaj.“ „Ne sikam.“ „Potem bolje zate.“
Sedaj je bila Becca že tako naveličana in zaspana, da bi najraje omedlela sredi kuhinje. Bi se je sestra usmilila? „Lahko grem spat?“ Ura je bila ena zjutraj. Večerni dogodki so ponavadi trajali pozno v noč. „Še sprašuješ? Tudi jaz grem. Vstaneva ob devetih, pride Vincent in njegov sin. Začeli se bomo dogovarjati za poroko.“
Becci se sploh ni dalo poslušati o Eleni in njenem 'samo' štiriindvajset let in dveh mesecev starejšem zaročencu. Hotela je samo opojno posteljo, ki jo klicala. „Lahko noč.“
Imela je še komaj toliko moči, da se je odplazila v svojo sobo. Motil jo je dim iz ust, že zdaj pa je bila prepričana, da bo zjutraj imela tudi mačka. Mogoče, upala je, da ga ne bo.
Popolnoma navaden, ne ravno krepčilen spanec brez sanj je prebudilo sonce. Jutranji pomladanski vzhod je brez ure naznanjal, da zagotovo še ni devet in Becca se je sovražila, ker se je zbudila. Vedela je, da ne bo morala nazaj zaspati. Po običajni jutranji higieni je nase navlekla vzorčaste legice, ohlapno majico, na trepalnice si je nanesla maskaro, lase spela v figo in si prižgala cigareto. Zagotovo ni bila zagovornica zdravega 'zajtrka.' „Si že vstala smrdljivka?!“ jo je s prezirom vprašala Slyvia, ko se je privlekla v spodnje nadstropje. „Kot vidiš da, ciganska rit.“ „Povedala bom gdč. James.“ „Tudi moj uradni naziv je gdč. James, pička. In če bi rada nadaljne sankcije ti lahko takoj ustrežem.“ Slyvia je pametno utihnila in nadaljevala s pometanjem. Spoštovala je le svojo delodajalko, Becco pa je sovražila kot prah, če se je pojavil na nepravem mestu ob nepravem času. Razen tega, da je sedaj Becca ni motila. Ta je namesto tega odšla do vhodnih vrat, jih odprla in jih zaloputnila. Čas je za jutranji sprehod. Vsaj kolikor je bilo znani Slyvii.



Ozračje je bilo še dokaj vlažno in izdihi cigaretnega dima so se vlekli po zraku kot tanke črtice. Pisani čevlji na Beccinih nogah so se dvigali in spuščali nazaj do trdnega mestnega betona, kljub jutranjim uram pa je bila po cesti in pločniku neznanska gneča. Hollywood. Središče vrveža. Brez kakršne koli slabe vesti, da je odvisna je Becca še enkrat vdihnila velik dim. Zavila je s poti in v hitri hoji 'stekla' do stranske ulice. V njej so bile pretežno le trafike, stojnice s hitro prehrano, zelenjavo, sadjem in manjši zanikrni butiki. Že dišalo je, da tu dela nižji sloj prebivalcev. Vendar to Becce ni motilo. Z vzravnanim hrbtom je samozavestno odprla vrata v razpadajoč lokal.
-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶
a) Zakaj je Becca odšla v lokal?
b) Kaj se bo na splošno zgodilo naprej pri njej 'doma'?
c) Kakršne koli ideje, predlogi za izboljšave, komentarji...?
naj se javi tisti, ki želi posvečen del :*
31. marec 2013
u101632
u101632
neeext....
a) nvm...
b) nimam pojma... nadaljuj tko kokr si do zdej ker je perfektnoo :**
31. marec 2013
Next drugeha se nisem prebrala ker so zlo prevliki soryy sm povem kaj se mi zdi..
31. marec 2013
u121612
u121612
a) Zakaj je Becca odšla v lokal? I dunno
b) Kaj se bo na splošno zgodilo naprej pri njej 'doma'? nevem
c) Kakršne koli ideje, predlogi za izboljšave, komentarji...? Nič k je perfeektnoo < 33
naj se javi tisti, ki želi posvečen del :* A je lahkoo menii < 33
31. marec 2013
u127131
u127131
jaaaaaa, lahka. sam še neki nextov naj se nabere <333333
31. marec 2013
u113280
u113280
next
31. marec 2013
u116556
u116556
a) Zakaj je Becca odšla v lokal? Idk.
b) Kaj se bo na splošno zgodilo naprej pri njej 'doma'? Idk.
c) Kakršne koli ideje, predlogi za izboljšave, komentarji...?
naj se javi tisti, ki želi posvečen del :*
Tako kot pišeš je fantastično zato ti ni potrebno nič izboljševat. Drugače pa se sama odloči komu boš posvetila del. Če boš meni nebom imela nič proti, če boš pa komor drugemu pa tudi ne (:
31. marec 2013
u127131
u127131
next posvečam ▽тяιαηgℓє▽
-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶



„Želite?“ je vprašal postaven, a po glasu in obnašanju grob moški. Moral je biti že starejših let. „Iščem Florido.“ „Si mogoče lezbijka ali kaj?“ „Ne. Nisem lezbijka in upam, da se tega zavedate. Samo zaradi nujnih osebnih razlogov moram priti do nje.“ V Becci je vrelo od obtožbe, da je lezbijka. Iz živčnosti je hotela globoko vdihniti cigareto, ampak ta je bila že skoraj čisto pogorela. Skrivaj jo je vrgla na tla in pomečkala s čevljem. „No, ko je ravno prosta. Dam vama deset minut za te osebne zadeve,“ je mrko dejal moški in ji v roke porinil majhen pozlačen ključ. „Naj ti bo jasno! Samo deset minut!“ je še zavpil za njo, ko se je že povzpela po širokem stopnišču. Zakaj je tu vse tako izredno razkošno? Samo za stranke? Koliko pa jim pomenijo dekleta, ki noč za nočjo izgubljajo nedolžnost?
Prišla je do pravih vrat. Preprosto je vedela, da so prava. Na ključu je imela enako številko kot na sobnih vratih. Ključ je porinila v ključavnico in nežno odprla vrata. Ko je vstopila jo je takoj zdramil mrzel prepih, čeprav je mislila, da bo celo topleje na hodniku. Ogromna spalnica z veliko posteljo, ogledali po stenah in majhno zofo pod finim oknom je kar žarela od kičastih okraskov, ki so bili ovešeni okoli 'osnovnega' pohištva. „Kdo je?“ Zadirčen in očitno naveličan glas je bil navajen obiskov.
„Becca?!“ Shelley je skočila prijateljici v objem tako močno, da bi jo skoraj podrla, vendar sta se na srečo obe le malček nagnili vznak. „Kako si prišla sem?“ „Zmenila sem se s tvojim zvodnikom. No, ko je ravno prosta,“ se je zasmejala Becca in objem prijateljski objem se je razpel. „Grozno mi je. Do enih zjutraj delam pri tvoji gospodovalni sestri, nato grem sem, sem tu do poldne, imam tri ure zase, potem grem delat v bar...“ „Zakaj toliko delaš?“ sta se obe skupaj usedli na zofo, kjer je pred trenutki kraljevala Shelley. „Moram. Veš, da se Marcus rad igra z denarjem. Najel nama je drago stanovanje, samo za njegove potrebe. Izsiljuje me za denar, in če-če ga nimam... Počutim se, kot da sploh nimam brata, Becca! Ti si moja edina podpora!“ Becci se je v očeh izkazalo pomiljevanje in še enkrat je objela svojo prijateljico. Lahko se ji je le dozdevalo, kako trpi. „Danes popoldne ne greš v bar. Ti bom jaz dala denar, ki ga dobiš tam. Namesto tega greva v šoping.“ „Tega ne morem sprejeti! Ne moreš bi dati...“ Namesto tega je Becca Shelley ponudila majico, ki je ležala na tleh. Shelley je namreč pred njo stala v samem spodnjem perilu. „Ali pač boš sprejela. To ti ukazujem. Saj veš, da sem bila šokirana, ko si mi povedala, kaj delaš … morala sem ti pomagati.“ „Ne veš kakšna dolžnica sem ti.“ „Ti ne veš, kako si me osrečila, ko želiš biti moja prijateljica. Do sedaj nisem imela nobene.“ V znak veselja si je vsaka prižgala veliko cigareto, ki jih je imela seboj Shelley. Ravno, ko je hotela prvič zajeti dim, pa je Becci zazvonil telefon. Elena. „Kje si?! Vincent je vendar že tu!“ „Ura je osem, Elena!“ „Pač je prišel prej! Pripokaj se sem, pri priči!“ Becca je prekinila. „Shelley, moram iti. Takoj ko bom lahko te bom po poldnevu poklicala.“ Pomahala ji je v slovo, vzela ključ in s cigareto še v drugi roki stekla skozi vrata.
Upam, da razumete kaj je shelley in to (;
01. april 2013
neext
01. april 2013
u104509
u104509
neext
01. april 2013
u128007
u128007
Neext
01. april 2013
u121612
u121612
Neeeeeeeeeeeeeextt
Hvala za posvečen neext < 33
01. april 2013
u73295
u73295
Neext
01. april 2013
u116556
u116556
Neext
01. april 2013
u126564
u126564
next *w*
01. april 2013
Next!
01. april 2013
u120926
u120926
Ful dobr pišeš! Next!
01. april 2013
nextiiiiiiiiiiiiii:* *w*
01. april 2013
u127131
u127131
ta del je posvečen kar vsem legendarnim bralcem <333333333333333
-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶-̶̶



-Leon Parker- (nisem se spomnla druzga priimka ) men je ta tko *w*
„Opa, Bec zamuja!“ je vzkliknil Leon in Becca mi mu najraje primazala zaušnico. Nihče, še Shelley je ni klicala po trapastih okrajšavah in bila je izredno razdražena. „Leon, mislim, da se moramo lotiti priprav na poroko,“ se je resno odkašljal Vincent, Elena pa ga je sijoče objela. „Ali se vama še ni posvetilo, da imata preveč razlik v letih?“ Obraz bodočih zakoncev je prebledel.
„Da tega ne rečeš nikoli več!!“ je zavpila Elena, „ti, ki nikoli nisi okusila večne ljubezni!“ To je bila popolna resnica, ki Elenine sestre ni jezila. Tako je pač bila, to je bila ona. „Zdajle bomo s svetovalko izbrali poročno lokacijo in vzorce vabil. To je osnovno. Po kosilu pa se bomo lotili še cvetja in družic,“ je nameraval karseda mirno nadaljevati Vincent. Njegov zagoreli privlačni obraz, malce posiveli lasje in atletska postava (za katero se Becci ni sanjalo od kje jo ima, saj je bil le zelo uspešen poslovnež), so se sijali ob jutranjem soncu, in zato je bil videti še bolj mlad.
„Super. Torej mene ne rabite...“ „Seveda te rabimo! Nujno! Ti si sestrina družica in jaz očetova!“ „Kje imaš mamo, paglavec?“ „Becca! Njegova mama je...“ „Umrla mi je, ko sem bil star tri leta, ja oče. Sprejel sem to, ampak me zato še ni treba žaliti.“ Becca je povesila pogled. Obžalovala je svoje besede. Mislila je, da je ta zgodba kot v kakšnem filmu, ko mama zapusti uspešnega moža in otroka ter se z ljubimcem nedolžno preseli v Honolulu. To pa ni bil film. Zapadla je v kočljivo situacijo.
„Oprostite. Nisem vedela.“ Vsi so se zazrli vanjo, in hkrati so ji s pogledom oprostili. „Saj nisi mogla vedeti!“ je k njej planil Leon, medtem ko je Becca premišljujoč z rokami na kolenih sedela na zofi. „Hej, pusti me!“ „Tudi od mene oprosti. Ponavadi vedno storim nekaj, da se moram še jaz opravičiti žrtvi, ki se mora meni...“ „Ne filozofiraj!“ je s poglobljenim in privzdignjenim glasom rekel Vincent. „Da se spokata v kabinet. Midva kmalu prideva tja.“
Z Leonom sta se zdolgočaseno odpravila v kabinet. Becca ni morala skriti dejstva, da se je imela za zrelejšo od vseh skupaj, in ko jo je Leon navihano gledal, da bi se razvedrila, je bila le še bolj naveličana.
Čeprav je bila v bistvu trenutno najmlajša od vseh v vili, je bila zagrenjena za seštevek vseh let prebivalcev skupaj. „Kje pa si bila prej?“ je Leona zanimalo, ko sta se oba pogreznila v udobne naslanjače iz usnja. „Kaj te briga.“ „Prav zanimivo dekle si. Upornica. Nisi taka barbika kot vseh druge...“ „Me veseli. Tudi vsi fantje niso tako domišljavi kot ti.“ „Jaz... domišljav? Tu si se pa zmotila, ljubica!“ je zamahnil z roko po zraku iz neznanega razloga. Becca pa ga je trdno prijala zanjo ter mu zagrozila: „Meni nihče ne reče ljubica. Nikoli.“ Njen zadah je planil v Leonov obraz in še preden se je lahko zavedal tega je vohal, da kadi. Vendar ga to ni motilo. „A res? Daj mi en mesec in ti boš meni govorila ljubček.“
a) Ali bo Leonu njegove besede uspelo uresničiti?
b) Vaše morebitne teorije?
c) Next?
01. april 2013
a) Ne
b) Nimam na zalogi
C) itak NEXT!
01. april 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg