Forum
Hei! ;P
Odločila sem se, da bom začela pisat (še eno ) zgodbico. Tale zgodbica bo nekakšna akcijska kriminalka recimo. Am... Ja. Bom pustila, da zgodba govori zase in ne bom preveč nakladala.
& na tej temi ni pravil, če hočeš oglaševat be my quest, ampak raje vidim, da mi pošlješ link pa potem jaz objavim...

Blair
✲*`¯¨。*。❄。✲*`¯¨❄.。*´✲✲*`¯¨。*。❄。✲*`¯¨❄.。*´✲✲*`¯¨。*。❄。✲*`¯¨❄.。*´✲
Zazrla sem se v majhne okrogle oči plišastega medvedka, ki je v nekaj pičlih sekundah ostal brez uhlja, ki sem mu ga prav barbarsko odtrgala. Pa saj ne, da sovražim igrače, pa tudi nora nisem, ampak da me v nabiralniku vsaj dvakrat na mesec čaka plišasta igrača s pripisom 'I love you', je malce preveč za moje že tako rahle živce. "Obupaj že," sem si tiho zamomljala v brado in medvedka skupaj z voščilnico stlačila v prazno vrečko čipsa, to pa v najbližji kontejner. Nočem, da kdo najde to prekleto otročarijo. "Blair?" sem zaslišala mamin klic. "Že grem," sem se zadrla v odgovor in pograbila preostalo vsebino poštnega nabiralnika. Na pol uničena vrata sem zaprla z glasnim pokom, saj se niso hotela zapreti na lep način. Prečkala sem ozek hodnik, v katerem je omet na stenah žalostno odpadal. Lep kup papirjev, ki sem jih nabrala, sem odvrgla na mizo in zavila proti svoji sobi, ampak mama je imela zame seveda druge načrte. "Povej mi kaj je tole," je zahtevala z nadležnim resnim glasom, ki ga premorejo le starši. Pred nosom mi je pomahala z izrezkom iz časopisa. Vse bi bilo lepo in prav, če ta izrezek nebi prihajal iz moje sobe, iz mojega predala. "Brskala si po mojih rečeh," sem jo čemerno obtožila in ji listek iztrgala iz rok. "In če že moraš vedeti, to je najboljši ponudnik za stanovanje, ki sem ga našla." Ob besedi stanovanje je prebledela. "Ne moreš se kar preseliti. Otroci mislite, da ste, ko enkrat dosežete osemnajsto leto odrasli, ampak verjemi, temu ni tako!" Globoko sem vdihnila in se sesedla za mizo. Tole bo še dolg pogovor. "Mami, jaz sem svoje osemnajsto leto že zdavnaj presegla. Maturirala sem, sprejeta sem na fakulteto. Vso pravico imam, da živim po svoje." "Vidiš tole," s prstom pokaže na kup papirjev na mizi. "To so položnice. Položnice, za katere sploh ne veš, da obstajajo saj jih plačujem jaz. Tukaj ti je popolnoma dobro, nič ti ne manjka." Pa ja. Nenehno dretje, jokanje in zvok nadležnih videoiger. To je vse kar se dogaja v tej razpadajočemu slabemu izgovoru za hišo. "Vse sem preračunala. Našla si bom delo. Z denarjem bo šlo na tesno, ampak ga bo dovolj za najemnino in položnice." Mama je že zajela sapo, da bi me zasula z življenjskimi lekcijami, a sem jo prehitela: "Poleg tega pa sem že vse uredila. Jutri grem podpisat pogodbo." Ko sem to povedala sem se zaprla v svojo sobo. Mama se bo morala sprijazniti z dejstvom, da sem odrasla. Prej, ko bo to storila, prej bomo zakopale bojno sekiro.
✲*`¯¨。*。❄。✲*`¯¨❄.。*´✲✲*`¯¨。*。❄。✲*`¯¨❄.。*´✲✲*`¯¨。*。❄。✲*`¯¨❄.。*´✲
15. julij 2014
NEXT PLEASE
20. julij 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg