Forum
u158090
u158090
Lily here;
Da, se ena nova zgodbica. Zadnja dva tedna sem ves cas bolana in ne nextam veliko ampak se mi je spet porodila ideja. Kr nekaj zgodbic, tut tiste ki jih pisem sama mam na cakanju, manjsem premoru in ravno v torek zjutraj nekje cez polnoc sem dobila se eno idejo. Ful mi je vsec in jaz mam res vsak dan po petdeset idej ampak nikoli nobene ne zacnem pisat ce ni meni res vsec. In ta mi je, od vseh idej kaj sem jih kdarkoli mela najbolj pa nevem zakaj c:
In seveda, ne gre brez One Direction. Ja, spet sem se odlocila, da bom imela samo Harrya ker sem se no, navezala na njega - skoraj nemorem pisat fanfica brez njega - in se zdalec ni moj najljubsi ampak ko gre za pisanje...je na prvem mestu.
Dobro to je to. Ostalo boste se vse vidli, zvedli...tut naslov vam lahko pove ogromno. Harry pa se ne bo tak hitro priso v zgodbo, ampak tut cakat na njega neboste rabli tak dolgo.
enjoy.♡
Ne drznite si oglasevat!

naslovnica c;
''http://shrani.si/f/23/YH/4zdtK4vh/harrystylesofonedirectio.jpg''




“Silver,” je zadonel glas v moji glavi in umaknila sem svoj pogled z čistega, belega stropa, ki se je v moji domišljiji počasi začel vrteti v krogih ter pogledala profesorico Ross. “Si pri stvari?” “Ja,” sem bleknila ravnodušno ter svoje lase vnovič popravila za uho, ko so zašli na moj obraz.
“Zaspano izgledaš,” je pripomnila. “Ali pa je mogoče kaj drugega krivo za tvojo utrujenost oziroma odmaknjenost?” V mislih sem se blago zasmejala, kot je to storila Anabelle za mojim ušesom. “Mogoče kakšna substanca,” je pisknila po tiho in na obraz se mi je prikradel rahel nasmešek ob njeni izbiri besed.
“Ne,” sem odločno pribila. “Pri stvari sem.” “Bolje zate.” Gospe Ross nikoli nisem marala saj mi je njena prefinjena izbira besed in občasnega sarkazma šla dokaj na živce. Če po pravici povem, nisem marala nobenega profesorja. Sploh nisem marala tega kolidža, če sem iskrena, razen mogoče jezikovnega oddelka, pa še tam so bili vsi profesorji, kot da so jih potegnili iz habilitacijskega taborišča. Čeprav se mi ne sanja preveč, kaj to sploh je.
Poleg tega pa je bil ponedeljek. Tudi ponedeljke sovražim. Pa še zadnja ura je in utrujena sem kot osel - mogoče zaradi tiste substance, ali kakorkoli se je Ann že izrazila, ali pa je mogoče bilo samo to, da nam izobraževanje in vsa predavanja, semestri in nasploh kolidž sam že prenajeda in nas preveč utruja.
 “Hej, Silver?” Poškilila sem k mojemu sosedu, ter k njegovemu sosedu in sosedu tega soseda. “Kaj?” Sem poskušala čim bolj tišje piskniti Eugenu v odgovor. “Kaj praviš na-”
 “Bell, utihni in si raje prepisuj, ker mi je prav vseeno, če boš imel popravnega,” je zadonel glas gospe Ross, ki je prodajala svojo čečkarijo na ogled na tabli. “Prav,” ji je pribil Eugene Bell, čeprav so bili njegovi zapiski za zgodovino - no, saj jih sploh ni bilo, niti lista zanje ni imel, zato se je znova obrnil proti meni. “Gresta z Anno potem rolkat?” Je šepnil čim tišje.
“Mogoče,” sem odvrnila te načečkala nek ne obstajajoč hieroglif na rob zvezka. “Anabelle,” sem takoj zatem šepnila svoji sosedi. “Greva potem rolkat?” “Kje imaš pa najini rolki?” “Dan si ju je shranila v avto.” “Prav, potem pa že,” je odvrnila ter nadaljevala z gledanjem v strop.

*

“Torej sta za?”
Anabelle se je pretegnila, ko je zvonec še vedno donel po amfiteaterski učilnici. “Sva za,” sem pribila ter zazehala, ko sem v torbo stlačila papirje, ki so se potem zagotovo vsi pomečkali. Nisem dvakrat pogledala v torbo.
“Prav. Pojdimo.” “Prosim Eugene, reci, da Georga ne bo,” je potarnala Ann, kateri njegova prisotnost ni bila po godu - pravzaprav nobeni punci ni bila. Veliko preveč je govoril. “Pravzaprav-” “Banda!” Je zadonel glas po hodniku in grozljivo sem zagodrnjala. “Eugene!” Je jezno kriknila Anabelle, a dovolj tiho, da je prihajajoči Georg ni slišal.
“Greste rolkat? Super, jaz tudi! Skupaj lahko rolkami in-” “Georg,” ga je skušal prekiniti Eugene, vendar se mu ni posrečilo. “Rolko imam v svojem avtu. Saj bom hitro nazaj. Kako je bilo pri zgodovini? Stara Rossova ne utihne in ne utihne kajne?” Sledil je kratek smeh. “Ja, saj vem, grozna je...” Ne vem, če sem ga sploh še poslušala. Krek mi ni škodil, vendar je v meni vzbudil določen razumni gen, ki mi je nagovarjal, da moram nekaj storiti.
Pograbila sem Georga za rokav njegove srajce ter ga potegnila čisto blizu sebe, da sem ga gledala naravnost v oči, par centimetrov pa je določevalo razmik med najinima obrazoma ter pričaralo osuplost na obrazih Anabelle in Eugena.
 Nekaj časa smo stali v tišini, nihče pravzaprav ni poslušal krikov in glasov s hodnika, mi dva z Georgom pa sva stala čisto pri miru, še vedno gledajoč drug v drugega, zatem pa sem zaprla oči. “Utihni,” sem končno le zašepetala in iz Ann je prišel nekakšen izdih olajšanja.
“Oh, Silver, mislil sem, da me boš-” “Kaj?” “Ja, no, saj veš.” “Poljubila? Ne, Georg, to te več kot očitno ne bi utišalo,” sem siknila frustrirano. “Pa bi me?” “Ne.”
Eugene in Ann sta planila v blažen krohot, Georg pa se je namrdnil. “Zdaj pa sploh ne grem z vami rolkat. Silver, kar bodi takšna-” Nisem prepričana, da bi mi lahko zabrusil kakšno krepko in grdo, zato sem se še sama zasmejala, ko se je odvlekel po hodniku navzdol.
 “Groza! Za trenutek sem res mislila, da imaš takšne namene, kot jih je pričakoval on. Fuj,” se je oglasila Anabelle. “Kako lahko na kaj takega pomisliš!” Sem se zasmejala. “Pa se res nebi lupčkala z njim?” Je vprašal Eugene.
 “Lupčkala? Od kdaj pa ti uporabljaš izraz lupčkala?” “Eugene, prosim! Tako nizko pa že nisem padla.” Eugene in Ann sta se zasmejala. “No, kaj pa veš! Ti se z marsikaterim rada malce zavrtiš! Pa ne samo z ustnicami!” “To pa že ni res!” Sem ugovarjala Ann.
“Hej, Danny!” Naju je prekinil Eugene. “Boš prišla rolkat?” Danielle je pokimala ter vrgla svoje temno rjavo kodre čez ramena. “Vama prinesem rolki?” Tokrat sva tudi mi dve z Anabelle pokimali. “Najprej gremo tako ali tako k meni,” je dodala Ann.
“Prav, dobimo se tam!” “Se vidimo! In prinesi MH-ja!” Sem zaklicala za Eugenom, ki se je že odpravljal k svojim prijateljem. “Ethan je že poskrbel za to!” Ann in Dan sta se zasmejali skupaj z mano, ko smo se odpravile do stanovanjskega oddelka, kjer ima Ann svojo sobo, skupaj z neko Amy.
“Imata kakšen cigaret?” “Saj boš dobila na igrišču!” Mi je odvrnila Ann ter vrgla svojo torbo na posteljo in se začela preobuvati. “Ne, zdaj bi navaden cigaret! Zdaj,” sem znova poskusila. “Zadnjega imam, oprosti.” Dani mi je pomigala s črno odprto škatlo Marlbora in pokimala sem. “Resno bi si morala omisliti začasno službo. Mama mi ne da niti za cigarete,” sem se slišala reči na glas. “Pa si pričakovala, da ti bi?” Je vprašala Ann in z nasmeškom sem odkimala. “Nikoli.”
“Gremo?” Dan si je navlekla Anabellino vijolično športno majico ter naju pričakujoče gledala. Pokimali sva.

Silver Clary Montgomery-Norman




hope you like it.♡
29. januar 2014
neeeeeeeeeeeeext
29. januar 2014
Omg, popolno je *OOOOOOOOOOOOOO*
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeext c:
29. januar 2014
u153281
u153281
neeeeext
29. januar 2014
neeeeeeeeeeeeeeeeext!
29. januar 2014
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
29. januar 2014
Neeeexxxttttttt
29. januar 2014
lilaay here.
zbrisala sm se kr sm si mela nou profil namen nrdit kr je blo bed te zgodbice pisat pa blaah, sam me je ena prjatlca prepricala da naj s tega nouga profila zgodbe pism dalje, no matter what bitches say so, sem nazaj, in to je ena izmed zgodbic, ki jih se mam namen pisat:3 (ofkors, ce je nova hah)
tko da i'm sorry, ful grozn cas je zej k mam usega nakopanga, lajf se mi tko vrti in vrti da ucas kr mislim da se nebom nikol resla iz tega teenage nightmare, trenutn sm se odklopla od tumblrja, fbja, aska pa ta stuff in res, zgodbe so se edino ka me gor drzi te zadnje dni, tko da, pisala bom, jutr zvecer verjetn dobite next kr mam se ples prej c;
thank you♥
30. januar 2014
Neeeexxxttt
04. februar 2014
neext.!<3
05. februar 2014
u155957
u155957
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext :3
09. februar 2014
next
04. junij 2014
neeeext?
25. avgust 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg