Forum
u105674
u105674
Hej! Torej, jaz bom pisala zgodbico-ne prvo-. Vse si preberite spodaj:
• Zgodbica je napisana na wordu (50 delov)
• Nexti bodo vsak drugi/tretji dan, da jih ne bo prehitro zmanjkalo. Vseeno jih bom dodajala
• Posvečena je: Niki in Ani
• Berite, uživajte, upam da vam bo všeč in VESEL BOŽIČ!!!





1. DEL
Elizabeth-Liz
-NOVO LETO-
»3, 2, 1, 0!!!! Srečno novo letooo!« zavpije cel internat. Sama sedim v kotu, medtem, ko se vsi ostali prijatelji in sošolci družijo z družino. »Hej, kaj pa ti?« reče Anna, s kozarcem šampanjca v roki. »Jaz….jaz…« nisem znala nadaljevati. Skomignila sem in se zazrla v strop. »Ni brata, kajne?« po tiho vpraša in počepne k meni. »Ja….« nadaljujem in po licu mi spolzi vroča solza. Z rokavom si jo obrišem in pogledam Anno v oči. »Vedno sem si želela imeti brata, s katerim bi živela in ob enem preživela vsaj eno novo leto. A zgleda da tega ni sposoben…« zašepetam in objamem Anno. »Liz, saj je sposoben, samo…« »Vidiš! Vedno ga braniš! A dobro veš, da odkar je prišel v tisto skupino, me niti ne pokliče več, saj si z mano v sobi. Vsak dan tičim pred telefonom in buljim v ekran…vsaj enkrat!« rečem in vstanem. Stopim iz sobe in grem v dvorano, kjer proslavljajo. Anna mi sledi. »In kaj zdaj? Kot po navadi se ga boš napila, potem pa boš jokala, ko boš preživela noč s fantom ki te bo samo izkoristil!« trmasto reče. Ja, lansko leto sem preživela novo leto z nekim fantom, ki je bil eno leto starejši. Šla sva v sobo in sva skoraj imela spolne odnose, če me ni bi stran zvlekla Anna. V roke sem prijela kozarček z rumenkasto tekočino, natančneje z viskijem. »O, ne! Ne boš!« odločno reče Anna. »Watch me!« rečem in ga na dušek izpijem. »Prav! Naredi kar hočeš!« zavpije in steče stran. Tako, izgubila sem najboljšo prijateljico, tako kot sem zgubila brata. Kozarček odložim na mizico in se odpravim v sobo. Pograbim telefon in se kljub močni svetlobi zazrem v ekran. <eno sporočilo> mi napiše, odklenem tipkovnico in počasi preberem besedilo.

»Liz! Vem, da se že dolgo nisva slišala, ampak SREČNO NOVO LETO!!! Rad te imam, miss you! Liam«

Ne, prepozno! Eno sporočilce mi ne pomeni nič! Zakaj ne more enostavno prileteti k meni v internat, me objeti in voščiti. Je res tako težko!!!!!

Liliana-Lilly

»Ležala sem na postelji in gledala plakate, ki so viseli s stene. Usedla sem se na tla in se ozrla po moji majhni skromni sobici. »Liliana!!!« zavpije moja teta, jaz ubogljivo vstanem, si poravnam majico in stečem po stopnicah. »Oh, tukaj si! Sedi in pojej večerjo!« reče, jaz pogled usmerim proti mizi. Puran, krompir in solata. Sesedem se na stol in si vzamem malo krompirja in motovilca. »Gospodična, nič purana?!« jezno zavpije Diana, moja teta. »Kolikokrat ti še naj povem, da ne jem mesa. Vegetarijanka sem, teta!« jezno rečem in hitro pojem hrano. Čeprav mi je krulilo po želodcu, sem jo ucvrla v moj prostor. »Oh, še eno obupno novo leto…« zavzdihnem in se spomnim na starša. Kako mi je mami vneto razlagala o orhidejah, oče pa vozil. Z leve strani je privozil avto, ki ni videl rdeče luči. Od takrat, živim pri teti in stricu, ki mi najedata živce. Po licu mi je spolzela solza, ki se je spremenila v morje. Zgledalo je, kakor da so moje oči oblaki, s katerih pada dež. »Lilly!« zašepeta moja najboljša prijateljica, skozi odprto okno. Obrisala sem si solze in šla do okna. »Pridi, gremo proslavljat!« reče Gemma in me pogleda z *puppy eyes*. »Ne morem, saj veš! Odkar sta mi umr…..« prekine me sredi stavka. »Ja, ja….daj no! Pridi že enkrat in uživaj vsaj en dan!« »Misliš eno noč!« jo popravim ko ugotovim, da je 22.00. »Daj no!« reče in mi pomiga z roko. »Prav!« rečem, se oprimem lestve po kateri so rastle rože ovijalke in spretno splezam dol. »In naj ti povem, da zgledaš kot strašilo!« se namrdne Gemma in iz torbice potegne ogledalo. Odprem ga in se zagledam. Maskara se mi je razpackala in okrog oči sem imela črne lise. »Imaš mogoče robček?« rečem in Gemma mi v roke potisne zavitek. Pritisnem ga ob moje solze in si sčistim obraz. »Pojdiva!« vzkliknem in kmalu se nahajava v središču Londona…

P.S.: pisala bom v treh glavnih osebah: JADE, LILLY IN LIZ. Zraven pa bodo omenjeni tudi: ANNA in 1D

Še slike:

LILLY:



LIZ:



Ostale slike pa pozneje
24. december 2012
u68138
u68138
neeeeeeeeeeeeeeeeeext

Merry★* ˛ •★Christmas
24. december 2012
next!!!
24. december 2012
u111200
u111200
next

merry christmasssss
25. december 2012
u105674
u105674
Za moje prve tri bralke!
_____________________________
1. DEL

Jade

»A lahko dobim limonado???« zakričim iz sobe. »Jade, zima je!!!« zakriči mami. »Pa saj nisem rekla da more biti ledena! Saj je lahko vroča!!« »Oh….Jerry, morava ji povedati….« reče mami in z očkom sta takoj v moji sobi. »Ja??? Mi želita povedati, da bom dobila višjo žepnino? Ker je ta absolutno premajhna!« rečem in prekrižam roke. »Jade! Prvič: tvoja žepnina je že tako prevelika in ne zahtevaj višje in drugič: šla boš v internat v New Yorku « odločno reče mami. »Kaj??? Tega ne moreta zahtevati!!!! Tukaj imam vse! Prijatelje, računalnik oziroma vse, kar si normalna šestnajstletnica zaželi!« rečem in se namrdnem. Internat, pa kaj še! »Ja pravzaprav, si vse »navadne« šestnajstletnice ne morajo privoščiti vsega tega! Midva z očetom sva ti samo preveč popuščala!« odvrne mami in odide iz sobe. »Oči-i!« ga pokličem. Oči je vedno najbolj popustljiv in mi VEDNO vse dovoli. »Jade, mati ima prav!« pripomne in kot cucek odide v kuhinjo. »Halooo!« še enkrat v obupu zakričim. »Jade, jutri greš. Spakraj!« zakriči oči. Kaj se je zgodilo z mojimi starši???

Liliana-Lilly

»Gemma, to je bilo tako carsko« zakričim, ko se odpravljava domov. »Ja, se strinjam! In moja draga Lilly! Upaj, da zdaj tega ne bo ugotovila tvoja tetica Diančica!« reče in se hudobno nasmehne. Prispeva do moje hiše. »Bye, bye! Se vidiva jutri!« vzklikne in me objame. Poslovim se in začnem z plezanjem.
****
»Huh!« vsa zadihana dahnem, ko varno ležim v postelji. Naslednji trenutek se spomnim na starša, ki sta sovražila take zabave. »Ampak, z življenjem je treba iti naprej!« si rečem v mislih in skoraj utonem v panec. »Liliana!!!!« zakriči Diana. Že, že me budi. Med vstajanjem ošvrknem uro in ugotovim, da sem ponočevala in je ura že 8.15. Stečem v kuhinjo in se postavim pred teto. »Oh, tukaj si!« reče, ko me zagleda. »Vpisala sem te v internat v Londonu. Jutri odpotuješ!« brezskrbno reče in naloži jajca na krožnik. »K-kaj? kako upaš! Kaj pa jaz?! Moje mnenje ne velja!!!« zakričim, da me teta osuplo pogleda. »Mislila sem, da je to najboljša stvar, ki sem jo naredila!« reče teta in s cunjo tepta po štedilniku, češ da če ugasne štedilnik ji le potrati njen »dragocen« čas. In zato, zdaj vedno ogenj ugasne kar z cunjo. »Ja, saj je pravzaprav res! Tam se bodo vsaj naučili da sem vegetarijanka in mi ne bodo tako težili!« zagodrnjam sama sebi. »Ne godrnjaj, gospodična! Kakšna pa si???« reče teta in odnese prismojena jajca na mizo. Počasi se usedem in popijem kakav. Zgleda da si še vedno ni zapomnila, da sem V-E-G-E-T-A-R-I-J-A-N-K-A. Tako ali tako je vseeno, ker jutri grem. Po kakavu sem odhitela v svojo skromno sobico in pograbila zastarel telefon. Vtipkala sem Gemmino številko in poklicala. Po prvem zvoncu se je že oglasila. »Hoj, kako si?« reče in po glasu sklepam da je zaskrbljena. Pokličem jo samo, kadar je kaj nujnega. »Am, Gemma? Teta me je vpisala v internat v Londonu, jutri odpotujem!« rečem in pričakujem njen odgovor. »Kaj? Saj ni prvi april, kajne?« reče in pripomni. »Ker če je, si me dobro, če pa ni..bom umrla brez tebe!« »Gemma, prvič: ni april ampak je januar in drugič, prosim ne umret ker je to res…pogrešala te bom!« rečem in zavzdihnem. »Prav, vsak dan se slišiva. Kajne?« reče in takrat se spomnim na moj telefon. »Gemma, kar poglej moj telefon! Zanič je in ne vem kako te bom klicala, ker nimam več denarja gor!« »Prav, potem pa pisma in te bom jaz poklicala, prav? Meni tako ali tako starša plačujeta položnice! Kdaj si rekla da greš?« »Jutri….. no moram končati! Pogrešala te bom, Gemma!« »In jaz tebe!« takrat prekineva. Glede položnic….moja skrbnika plačujeta hrano in obleke, telefon pa nevesta da ga imam. Kupila sem si ga sama, z denarjem ki sem ga privarčevala. Tako si sama naložim denar…. Dlani sem zakopala v moje blond lase in grenko zajokala. Kajti jutri bom izgubila najboljšo prijateljico….
25. december 2012
u111200
u111200
neext
25. december 2012
nexxxtt
26. december 2012
Neexty
27. december 2012
u105674
u105674
1. DEL

Elizabeth-Liz

Tako se odpravim v dvorano še po en viski. Tudi tega spijem na »eks« in se napotim v sobo. Vržem se na posteljo in se utopim v sanjah…
***
»O bog! Kaj se je pa tukaj zgodilo?« rečem zaspano in si pomanem oči. Slišalo se je toliko kričanja, da sem mislila, da bodo popokala okna. »Res ne bi vedla!« pripomne Anna. Potem pa nekdo potrka. »Sestrica, me lahko spustiš noter, ker mi bodo drugače počili bobniči in kmalu bom pašteta!« zakriči….zakriči Liam!!!! Stečem in odklenem vrata. Noter steče pet fantov. »O bog! Sem mislil da bom umrl!« reče fant s skodranimi lasmi. »In mislim da tudi bom!« reče in me premeri od glave do pet. »Harry, ne osvajaj moje sestre!!!« reče Liam in ga prijateljsko lopne po rami. »Liam, kako sem vesela da si tu!!!« zakričim in ga objamem. »Ja, jaz tudi! Ampak zakaj mi nisi odgovorila na sporočilo?« reče in me spusti. »Jaz, jaz….ne vem!« zavzdihnem in na posteljo pade solza. »Liz, zakaj jokaš?« reče in se usede zraven mene. Tokrat zajokam še bolj in stečem iz sobe…jokajoča…. »Mi prosim kdo pove, kaj se dogaja???« zaslišim bratca, ki že skoraj kriči…
*****
Sedim pod mojim najljubšim drevesom v parku, blizu internata. Najprej moram vse dobro razmisliti….
»Am, Liz? Lahko govoriva?« zaslišim Liama, ki koraka proti meni. Skomignem z rameni in pogledam v daljavo. Usede se zraven mene in nekaj časa molči. »Glej, Anna mi je vse povedala…nikoli nisem pozabil na tvoj rojstni dan, ampak preprosto nisem imel časa…« »Praviš, da nisi imel časa da bi napisal čestitko in mi jo poslal ali da bi me vsaj poklical in mi voščil ter se tri minutke pogovarjal z mano?« hladnokrvno odvrnem in primem list. Razcefram ga na tisoče delcev in vržem na tla. Pustim mu da odide, naposled tudi sama vstanem in se vrnem v internat. »Kje je Liam?« vprašam Anno, ko pridem v najino sobo. »Šel je…in rekel je, naj ti dam to!« reče in stegne desnico s pismom. »Kaj je to?« rečem in se umaknem, kot da se bojim. » Pismo, rekel je, da boš izvedela, zakaj se je tako obnašal in da si ga ne sme prebrati nihče drug kot samo ti! Jasno?« reče in mi ga porine v roke. Zavzdihnem in se sesedem na stol za mizo. Anna je zapustila sobo in ostalo mi nič drugega, kot da odprem pismo….

Liam

»Liam, kdaj gremo k tvoji sestri?« me je že stotič vprašal Harry. Joj, ne bi mu smel pokazati njeno sliko. »Hazza, čez pol ure pridemo do nje in ne obnašaj se kot kaki tepec in je predvsem NE osvajaj!« rečem in nastavim pest.
*****
Čez pol ure stojimo pred internatom, v veliki množici fanic. In tako smo se KOMAJ prebili do vrat njene sobe. »Sestrica, me lahko spustiš noter, ker mi bodo drugače počili bobniči in kmalu bom pašteta!« rečem in se namrdnem. Zaslišim zvok ključavnice in kmalu stojimo v njeni sobi, pravzaprav tudi od Anne. Kar naenkrat pade v jok in steče stran. …. »Mi prosim kdo pove, kaj se dogaja???« zavpijem in zatem mi Anna začne razlagati. »…..in tako vsak dan bulji v telefon in čaka da jo pokličeš, zato! Si razumel? Vsak dan samo zaradi TEBE joka, še celo na rojstni dan in praznike…« konča njena sostanovalka, jaz in fantje samo buljimo vanjo, najbrž z odprtimi usti. »Kje je?« rečem in se oziram naokoli. »Am…se mi zdi da v parku, pod njenim najljubšim drevesom!« reče in mi poda sliko, na kateri sta bili slikani. Pokimam in stečem ven. Najdem jo pod drevesom, zatopljeno v razmišljanje. »Am, Liz? Lahko govoriva?« rečem in kar sedem zraven nje. »Glej, Anna mi je vse povedala…nikoli nisem pozabil na tvoj rojstni dan, ampak preprosto nisem imel časa…« rečem in povesim pogled. Spomnil sem se na besede, ki sem jih izgovarjal skoraj vsak dan: ne vem, kaj naj počnem. »Praviš, da nisi imel časa da bi napisal čestitko in mi jo poslal ali da bi me vsaj poklical in mi voščil ter se tri minutke pogovarjal z mano?« reče in vrže list. Imela je prav, prekleto prav. Ostal sem brez besed. Šel sem in brez besed pomignil fantom, da gremo domov…
30. december 2012
u105674
u105674
Pardon, to je 3. del
30. december 2012
u105674
u105674
Hejla! Torej, tole sporočilo boste našle na vseh mojih zgodbah. Namreč, odločila sem se, da napišem zgodbo in upam da jo boste brale. Torej, tukaj je link: http://www.igre123.com/forum/tema/one-direction-ff-behind-the-scenes/50157/ Hvala, če boste brale…
06. februar 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg