Forum
Okej, tole je moja nova zgodba. Prejšnja ni bila ravno brana, zato delam novo ki pa bo domišljiska.
Tisti ki ste brali Dediščino (Eragon, Najstarejši, Bisingr in Dediščina), boste videli da sem kar precej tudi iz tam vlekla. Ampak ne se bat, zgodba je čisto sveža...






Chapter 1: Dark clouds
_______________________________________
Aiedale, Cet, Cetska trdnjava

"Uničite jih. Vse," je zasekal oster glas. "Imamo kakšen načrt, vaše veličanstvo," je rekel drugi glas, ki se je kar topil od mehkobe. "Da. Uporabi vsa sredstva, naberi vojake, in porazi Pacifico, preden se zavedo. Potem razdeli sile, pol na vzhod proti Tarisu in Saïneri, pol pa na zahod, proti Dalie, da jim odrežeš morje. Nato se utabori ob delti reke Aene. Si me razumel?" "Da gospod. Popolnoma gospod."
Nato so se glasovi oddaljili.
01. oktober 2015
next
04. oktober 2015
next
23. oktober 2015
u199774
u199774
neeeeeeeext!!!
23. oktober 2015






chapter 2 : The Fall
_______________________________
Naesen, Aelira

"Thalia! Zbudi se! Mama ti je pravkar obljubila, da te bo lastoročno zbezala iz postelje, če v petih minutah nisi pri mizi!" je vpila Ilona. Nekaj trenutkov je bila čista tišina, nato pa je Ilona odšla iz sobe.
Thalia je vstala iz postelje in se pretegnila. K sreči je mala vreščavka odšla. Zavila je z očmi. Ilono je imela rada, in vendar ji je šla na živce. Z otročjo enajstletnico se pač ni moglo normalno pogovarjat. Raje je imela Nadiel, ki je bila starejša, ali Wyrdna, ki je itak še bil dojenček. Z družino jo je vezala njena kri, urok ki ji je bil začrtan v telo, um in dušo. Zaradi te vezi je težko sovražila kogarkoli, s katerim je bila povezana.
Thalia je bila zanimiva na pogled. Imela je lep obraz z mandljastimi črnimi očmi, ozkim nosom in majhnimi usti. Dolgi, valoviti lasje ogleno črne barve so se ji usipali čez ramena. Izgledala je krhka, kot da se bo vsak čas prelomila v pasu, kljub temu pa je bila nekajkrat močnejša in hitrejša od navadnega človeka. Zaradi blede barve kože in črnine njenih oči že na prvi pogled ni bila podobna navadnemu človeku, ko pa si videl še njena črna krila, ti je bilo takoj jasno da je furija.
S počasnim korakom se je odpravila na zajtrk. Sedla je za mizo in si vzela skodelico kave. Komaj je srknila prvi požirek, je v sobo dobesedno padel mlad čarodej:"Pacifica... je padla," je zasopihal.
28. oktober 2015
next
29. oktober 2015
u199774
u199774
neeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!
29. oktober 2015
next
29. oktober 2015
Pride ju3.
29. oktober 2015
ok
29. oktober 2015






chapter 3: Goodbye
___________________________

Te besede so ji v glavi odmevale še dolgo. Pacifica je bila pomembno trgovsko središče, ter največje mesto Sil'iana. Hkrati je bila eno najbolj zaščitenih, saj je ležala blizu meje, in ni imela nikakršne naravne zaščite. Ampak je bila zavzeta, s strani imperija. Kako so bili lahko ljudje tako nori? To je bil vratolomen podvig...

Za tem, se je vse Thalii zdelo kot sanje. Kot razvlečena nočna mora. Videla je očeta ki je prebledel, videla je mamo ki je sunkovito vstala. Nadiel je stiskala dlani v pesti, Ilona pa je neslišno hlipala. Čutila je vročo kavo ki se ji je zlila po spalni srajci. Mama si je prva opomogla od šoka, se ponosno vzravnala in spregovorila:"Midva z očetom greva" Nadiel je zavrisnila:"Jaz tudi!" Mama ji je oporekala:"Ne, Nadiel. Tvoje mesto je tukaj. Poskrbela boš za sestri in brata." "Ampak, saj tako ali tako tu ostane Thalia, ona..." En sam mamin pogled je bil dovolj da je Nadiel spremenila mnenje. "Torej, pojdite v Luknjo," je dejala mama. "Pripravita stvari," je Nadiel dejala sestrama in ju sunila v hrbet.

Thalia je stekla v severni stolp, kjer je imela sobo. V torbo je hitro nametala nekaj oblek, toaletni pribor, tri knjige, staro punčko iz cunj ter pribor za vezenje. Pogled ji je potoval po sobi, kot da išče še nekaj. Oči so se ji ustavile na zavitku temno rdečega žameta. Razgrnila ga je, in iz njega je padel dolg in tenek meč, zamolklo temno sive barve. Za trenutek je omahovala, nato pa ga je zavila nazaj in položila v torbo.

Spodaj so že bili vsi zbrani, ter se poslavljali. Objela je mamo in očeta, nato pa so odšli. Zašepetala si je:"Adijo mama. Adijo oče. Adijo hiša."
30. oktober 2015
u199774
u199774
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!
30. oktober 2015
next
31. oktober 2015
next
01. november 2015
Dobite dons zvečer.
07. november 2015
u199774
u199774
jupi!!
07. november 2015
Chapter 4: The Hole
___________________
Thalii se je zdelo da ji bodo odpadle roke, noge in krila. Pešačili in leteli so že ur. Nenadoma se je Ilona ustavila in vrgla torbo na tla. »Jaz se tega ne grem več,« je zavreščala. »Pa saj imamo samo še par milj,« jo je poskušala prepričati Nadiel. »Vseeno,« je že skoraj zahlipala. Thalia je pristopila. »Zdaj je pa dovolj. Lahko te pustimo tudi tukaj« je rekla. Ilona se je besno zagnala vanjo, in jo tolkla s pestmi. Thalia jo je ujela za dolge lase. »Opraviči se mi,« je zahtevala. »Oprosti« ji je Ilona zasikala v odgovor. Nadaljevali so pot.
Po še nekaj urah so prišli pod vznožje visoke gore. »To je Khyree' an. Poletita gor, brez vsakršnih akrobacij. Ustavita se ob robu jezera,« je spregovorila Nadiel. Prva je vzletela Ilona. Malce štorasto je zanihala v zraku, potem pa se je ujela. Thalia se je namuznila ko jo je gledala. Nato je še sama razprla ogleno črna krila in se odrinila od tal. Čez telo se ji je širil val navdušenja, ko je zrak butal ob njena krila. Veter ji je mršil lase. Dvigala se je skozi plasti zraka, in kmalu ji je postalo opazno mrzlo. Ko je pristala, se je že tresla od mraza. Po vrhu gore je namreč že ležal sneg. Zaslišala je komaj slišen cop, ko je za njo pristala Nadiel z Wyrdnom v naročju. »Si kje videla Ilono?« jo je vprašala, in ji vrgla težak plašč iz žameta. Thalia si ga je ogrnila in se razgledala. Stali so na vrhu vulkana, v središču katerega je bilo kratersko jezero z precej motno vodo. Kakšen streljaj stran pa je v vetru poplesavala Ilona, in videti je bilo da se neskončno zabava ko jo je premetavalo. »Tamle je,« je obvestila Nadiel. Le-ta je zakoračila proti robu vrha in kričala na Ilono. Kakšno minuto pozneje je Ilona skesano pricapljala nazaj, za njo pa je prikorakala Nadiel. »Če smo vsi, pa pojdimo,« jih je obvestila in odšla do jezera.
Thalia ji je negotovo sledila. Nadiel se je ustavila na robu jezera. »In kaj naj bi tukaj naredili?« je skeptično vprašala Ilona. »To je vhod v Luknjo,« ji je odgovorila. »Super. In kako se pride notri?« jo je pobarala Thalia. »Skočiš« ji je odvrnila. Thalia je še vedno dvomljivo ogledovala vodo. Ko je dvignila pogled je videla da ostalih ni več ob njej. Globoko je vdihnila in skočila. Prvo je opazila da ta voda ni bila voda. Želejasta snov ji je upočasnila gibe in je ni hotela spustiti iz svojega objema, ne glede na to kako se je trudila, da se ji bi iztrgala. V »želeju«, ki je bil svetlo siv so poplesovale razbeljene iskre. »Magija,« si je zašepetala. Tedaj pa je začutila miselni napad. Sploh ga ni mogla onesposobiti. Kdorkoli ji je že vdrl v misli, je moral biti neverjetno močan. Napadalec je bil zelo nežen in previden saj je sploh ni zbadalo. Vonjala je borove iglice in rože. Tipalo se je počasi odstranilo iz njenih misli, in žele jo je spustil da je padla na tla. »Pozdravljena v Luknji, Thalia!« jo je nagovoril prijeten glas.
11. november 2015
Tale next je malo pozen, ampak me je word zafrkavu...
11. november 2015
u199774
u199774
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!!!!!
11. november 2015
nexttttt
12. november 2015
Chapter 5: Ednaelsr
__________________________________
Thalia je zamežikala. Pred njo je stala visokorasla vilinka in ji molila roko. »Pridi,« ji je pomignila, in s hitrimi koraki odšla po predoru. Thalia ji je sledila. Prišli sta v veliko dvorano. Vilinka se je sprehodila do mize, za katero je sedel zdolgočasen zmajski jezdec, njegov zmaj pa je drnjohal zraven. »Prepuščam ti jo« je dodala vilinka in odšla. »Ime? Priimek?« jo je pobaral. »Thalia Niernen,« mu je odgovorila. »Soba 953, tvoji so že tam, če rabiš prevoz imamo še par zmajev na razpolago,« jezdec še vedno ni dvignil pogleda. »Hvala, mislim da bom zmogla priti gor tudi sama,« je hladno odgovorila. Jezdec je končno dvignil pogled in zamomljal nekaj nerazločnega. Thalia je stekla stran, razprla krila ter skočila v zrak.
Soba 953 je bila kot druge samo votlina, vklesana v črno strjeno lavo. Imela je štiri preprosta ležišča vklesana v stene, majhno ognjišče, mizo in hodnik ki je vodil v manjšo sobo z bazenčkom, v katerega je pritekala voda iz rezervoarja. Potem ko se je Thalia razgledala se je vrnila v veliko sobo. Ilona je sedela na svojem ležišču, Nadiel pa je uspavala Wrydna. »Jaz grem ven!« je razglasila Ilona in odšla. Thalia je pokleknila k svoji usnjeni torbi, in potegnila ven zavitek krvavordečega žameta. »Vzela si ga s sabo.« je rekla Nadiel. Thalia se je zdrznila. Niti opazila ni, kdaj se ji je Nadiel prikradla za hrbet. »Ja« ji je rekla. Odvila je zavitek. Čeprav ga je bila zadnjič videla šele pred nekaj urami, se ji je meč zdel neskončno lep. »Ednaelsr ima dolgo in krvavo zgodovino. Skovali so ga vilini, nato pa ga je ukradel škrat. Vilinski kovač Netyth pa je želel dobiti nazaj, zato je najdel škrata in ga ubil. Vilinu ga je kmalu vzel nek jezdec, jezdec pa je na dvoboj izzval najinega prednika Laentara. Laentar je zmagal, in od takrat je Ednaelsr v naši rodbini. Kar pa ne pomeni da ga nam niso poiskušali ukrasti,« je povedala Nadiel, bolj sebi kot pa Thalii. »Zakaj ga nisi dobila ti?« je vprašala Thalia. »Ker si ti bolj primerna zato da ga nosiš.« Nadielin glas je zvenel nekoliko trpko.
__________________________
Tale je ekstra kratek, ampak pomoje jutri pride še en.
14. november 2015
u199774
u199774
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!!!!!!
14. november 2015
next
14. november 2015
Chapter 6: Rhea
_______________________________________
Bilo ji je nerodno. Je bila Nadiel ljubosumna? Nekaj je zamrmrala v opravičilo, nato pa stekla k vhodu. Odločila se je, da se bo razgledala naokoli.

Luknja je bila ogromna. Prostora je bilo za od največjih zmajev do najmanjših Khefrn. Thalia je samo strmela. Izgledalo je kot mravljišče. Usedla se je zraven ustja hodnika ki je vodil do vhoda. Očarana je opazovala. Take raznolikosti v Aeliri ni bilo. Videla je khefrne, trole, škrate, jezdece in njihove zmaje, viline, furije, ljudi, akvine, spreminjalce in celo nekatera bitja ki niso spadala nikamor drugam. Naenkrat pa je nekdo sedel poleg nje in jo objel: »Živjo Thalia!«. Vanjo je zrl dobro znan obraz. »Rhea!«je vzkliknila.

Rhea je bila Thaliina BFF praktično že od rojstva. Na začetku sta se učili leteti in hoditi skupaj. Skupaj sta risali čačke z naslovom »Moja najboljša prijateljica«. Skupaj sta zidali peščene dvorce. Potem sta skupaj šle v šolo. Druga od druge sta prepisovali naloge. Vneto sta eksperimentirali v kleti. Skupaj sta ponesreči naredili luknjo v zid v Thaliini sobi. Šli sta se kopati k potočku. Skoraj vsak teden je ena prespala pri drugi. Potem so prišla najstniška leta. Pritoževali sta se nad brati in sestrami. Ocenjevale sta fante ter gledale za njimi. Trenirali sta se v mečevanju in lokostrelstvu, in tako naprej…

»Koliko časa ste že tu?« je vprašala Rhea. »Eh, kakšno dobro uro,« ji je odgovorila Thalia. »Si vzela Ednaelsr?« jo je pobarala Rhea. »Sem. Pa ti tvoj lok?« je zastavila vprašanje Thalia. »Sem. Komaj čakam da te premagam,« je odgovorila. »No tudi tebi poraz ne uide,« je pripomnila Thalia. Zvonko sta se zasmejali.
15. november 2015
Prilagam malo enciklopedijo bitij.

-Khefrne so visoke okoli komolca. Imajo povezavo z določenim elementom, ki ga potem nadzorujejo. Razen elementarne nimajo druge magije.

-Troli so stvori visoki okoli 3 metre. Nimajo magije. Njihova kultura temelji na boju.

-Vilini so razpoznavni po svoji nerealni lepoti in zašiljenih ušesih. Vsi uporabljajo magijo.

-Zmajski jezdeci so miselno povezni s svojim zmajem. Na roki imajo znamenje- gedwëy ignasia. Vedno so ali ljudje ali vilini. Vsi uporabljajo magijo.

-Zmaji. Mislim da mi ni treba ekstra razlagati, naj omenim samo da so ali povezani z jezdecem ali pa divji.

-Furije/furiji. Imajo krila, večinoma imajo črne lase in oči in so uporabniki magije.

-Akvini živijo v močvirjih, rekah in potokih. Prepozna se jih po zelenkasti koži. Večinoma imajo samo elementarno-vodno magijo.

-Spreminjevalci so vseh ras, lahko pa se spremenijo v nekaj drugega. Vsi so uporabniki magije.

-Za ljudi mislim da mi ni treba pisat. Nekateri uporabljajo magijo.
15. november 2015
u199774
u199774
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!!!!!
15. november 2015
next
16. november 2015
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexttttttttttttttt!!!!!!!!!!!!!!!!!
23. november 2015
Chapter 7: Special gift






Čez 6 mesecev…
______________________________
Thalia je bila nestrpna. Jutri bo 17. Jutri bo odrasla. Samo še ena noč… Pri večerji nikakor ni mogla jesti. Jutri bo ob takem času odrasla furija, z vsemi pravicami… »Kaj se misliš izstradati?« je bevsknila Ilona. Zadnje čase je bila našpičena proti vsemu. Ko je Thalia o tem povprašala Nadiel, je ta samo rekla da je Ilona v »času pomembnih sprememb«. Thalia si je o tem mislila naj si obedve »pomembne spremembe« nekam zatlačita. Najhuje pa je bilo to da ji je Nadiel zagrozila z urokom, zaradi katerega ti zrastejo gnojni turi, če bo še kdaj poizkušala spametovati Ilono. Nadiel namreč ni pozabila da je bilo zadnje »spametovanje« malce pretirano.

Z večerjo se Thalia sploh ni več trudila. Samo še zlezla je v svojo posteljo (ki je bila nažalost na isti steni votline kot Ilonina) in poizkušala zaspati. Po glavi ji je švigalo na miljone misli in spominov, in četudi se je trudila, ni mogla zaspati pred enajsto.

Veliki dan je prišel. Thalia se je oblekla v svojo najboljšo obleko iz črnih čipk in žameta. Bila je na trnih. Stopili so v velikansko dvorano iz črnega skrilavca. Z Nadiel sta odšli do kamnite mize. Nadiel je pomignila Iloni ki je prišla s kelihom, v katerem je bila temnordeča tekočina. V drugačni situaciji bi se Thalii najbrž obrnil želodec ob tem da bo morala popiti vso to kri, a zdaj je le stala in pomislila koliko sta njena mama in oče resnično žrtvovala krvi za njeno posvetitev. Ilona je postavila kelih na mizo in tiho odšla nazaj. Nadiel ji je pokimala. Začelo se je.

»Thalia Niernen, ta ki nosi Ednaelsr, ali daješ krvno zaprisego, s tem da popiješ to kri, da se nikoli ne boš obrnila proti svojemu rodu in družini, da boš varovala zakone in časti, in da boš dokazala da si vredna imena Niernen in starodavnega Eldaelsrja,« Nadielin glas je zvenel svečano. »Obljubim da se ne bom obrnila zoper moj rod in raso, da bom varovala čast rodu s svojim življenjem in da bom vredna imena Niernen. Pri tem prisegam na duhove mojih prednikov. Na Hereno Niernen, po kateri sulici se imenuje naša rodbina. Na Kealire Niernen ki nas je povedla v zmago v bitki pri Clianeyni. Na Laentara Niernen ki je v našo rodbino pribojeval Ednaelsr,« je zaprisegla Thalia. Nadiel ji je podala kelih. Nadiel ga je prijela. Opazila je da sta se okoli keliha ovijala dva zmaja. Malce nenavadno, si je mislila. Približala je ustnice. Ko ji je prvi požirek spolzel po grlu, bi se najraje stresla. Pila je naprej. Končno si je obrisala usta. Postala je polnoletna.
24. november 2015
u199774
u199774
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!
25. november 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg