Forum
u205310
u205310
Živjo!
Moja prva zgodbica in obenem prva forum tema (so be nice) :]
Ne vem, kaj naj rečem, upam, da boš lahko užival/a v branju. Sevede pa ima vsak svoj okus in če ti tale zgodba ni glih neki všeč, čisto razumem (povej mi zakaj, prosim, vsak kompliment IN kritika sta dobrodošla in vesela bi bila, če mi poveš zakaj ti zgodba je/ni všeč, da lahko delam na tem, da bo še boljša in da boš v branju še bolj užival/a).
Pa seveda, če ti je všeč, mi napiši next alneki, da bom vedla da sploh imam kakšnega bralca:') in že z enim bralcem sem zadovoljna.
Ne bom več nakladala, ker redkokoga te zadeve sploh zanimajo, samo še tole: če je kakšna pravopisna napaka v zgodbi, se opravičujem, ker tega kar napišem ne preberem še enkrat.
Začetek bom malce daljši, sem se pa odločila, da vnaprej ne bom preveč naenkrat pisala, ker bi se samo vleklo in bom raje večkrat po malo, a prav? (to bo tudi odvisno od bralcev)
△▽△▽△▽△▽△▽△▽△▽△▽

PROLOG

Zavrtela sva se in bilo je tako veličastno. Ob njem sem kar naenkrat znala plesati. Dobila sem te sposobnosti, za katere sploh nisem vedela, da jih imam. Ves čas me je gledal v oči, se mi po malo smehljal in me res močno držal. Plesala sva energično, čop se mi je podrl, na čelu se mi je začel nabirati pot, ampak tega se sploh nisem zavedala. Pozabila sem, da naju kdor koli opazuje in se čisto prepustila. Njegove tople dlani na mojih bokih, moje kratke roke, ki so komaj segale do njegovih ramen. Minila je sekunda in ples je bil za nama. Minila je še ena sekunda in tudi poljub je bil za nama. Prišel je še en in še en in še en. Kako sem bila srečna. Samo tisti trenutek, ki ga ne bom nikoli pozabila in ga bom pogrešala za večno.
______________________

1.

Vse se je začelo, ko sta se starša ločila. Morala sem izbrati, pri komu bom živela. To je bila ne samo težka odločitev, ampak tudi odločitev, ki je nisem hotela nikoli sprejeti.
Vedela sem, da se jima bliža ločitev, zato to ni bil prevelik šok zame. Že od prvega dne, ko sem šla obiskat očeta v njegovo pisarno in je v njegovem naročju sedela ženska, ki definitivno ni bila moja mama. Že samo zato, ker je bila približno deset let mlajša od moje mame. Spominjam se je zelo dobro in je ne bom nikoli pozabila. Rdeči (definitivno pobarvani) lasje, rdeča šminka in črne oči. Pa kratka oblekica, ki je odkrivala njen dekolte. Oče je imel na svojih ustnicah nekaj njene šminke, ko me je spodil s pisarne. Ženska se je smehljala in si kljub moji prisotnosti začela slačiti obleko. Oči je nato še njo spodil si pisarne. Sedela sem v čakalnici očijeve firme, ko je mimo pritekla ona, v rjavem plašču, ki si ga je nadela prek obleke in v čevljih z visoko peto zaradi katerih je odmeval vsak njen korak. Rdeči lasje so plapolali za njo, ustnice je stiskala v tenko črto, videti je bila jezna. Tako sem spoznala očijevo ljubico, katere imena še danes ne vem, kot verjetno tudi oče ne.
Videla sem jo še dvakrat, kljub temu, da očijeve pisarne po tistem nisem več obiskala. Z njim sem tudi vse manj govorila. Izogibala sem se ga. Vedno sem ga spet in spet videla v mislih, kako se dere name z rdečo šminko na ustnicah.
Drugič je bilo, ko sem prišla domov s šole. Bila je v naši kuhinji in nalivala očetu in sebi kozarec vina. Ko me je zagledala, se je spet nasmehnila in me pozdravila. To je bil eden izmed tistih nasmeškov, iz katerih kar odseva zloba in zadovoljstvo. Mislim, da je uživala, ko je videla moj šokirani in razočarani izraz in gnus v mojih očeh. Uživala je, ko je kršila. Po tistem sem se še velikokrat spraševala, ali bo sploh kdaj obžalovala? Da moški z njo spijo in varajo svoje žene, lažejo svojim otrokom in da je v resnici sploh ne ljubijo.
Tretjič je bilo, hvala bogu, zadnjič. Minilo je že nekaj tednov. Mami enostavno nisem mogla povedati. Ne bi prenesla njenega odziva in ne bi prenesla, da bi bila jaz tista, ki bi ji izročila to obupno novico. Ne bi mogla biti jaz tista, ki bi vse uničila. Počutila bi se krivo do konca svojih dni. Po resnici povedano, sem še celo verjela, da bosta starša vse še nekako popravila. Da bo oče ugotovil, kako zelo narobe je, kar počne in da se bo spametoval in spet izkazoval ljubezen moji mami in ne drugim ženskam. V to sem verjela, v to sem upala ampak obenem sem vedela, da je očijevo dejanje grozno in da se ne bo dobro končalo. Če se vrnem nazaj k temu, ko sem tretjič zalotila očeta z ljubico; bil je večer, prišla sem domov z glasbene šole in spet naletela na očijevo ljubico. Že, ko samo pišem o tem, mi gre na bruhanje. Ležala je na kavču, popolnoma naga in z ničemer pokrita, v roki pa je držala kozarec z belim vinom. Videla sem lahko njene bele prsi, bolj dol pa sploh nisem gledala. Spet je bila našminkana z močno rdečo barvo, lase si je navijala okoli prsta, njene oči v barvi oglja, pa so me posmehljivo opazovale. Verjetno je pričakovala očeta in bila je malce razočarana, da sem prišla jaz, ampak tega ni pretirano kazala. Še naprej je ležala na kavču, sploh se ni premikala, srkala je vino in spregovorila. Takrat sem prvič slišala njen glas, tako zelo votel, prazen in obenem mehek, zapeljiv. »Oh, ljubica, bi mi nalila še malo vina, prosim?« Podala mi je prazen kozarec za vino. Bila sem prestrašena. Nisem si je upala več gledati. Namesto, da bi ji natočila vino, sem spustila kozarec in stekla v svojo sobo. Zaprla sem se in ker nisem imela ključa, sem ob kljuko postavila stol. Skrila sem se pod odejo na svoji postelji in zajokala.
Jokala sem vsaj dobre pol ure, dokler ni še nekdo prišel domov. In predvidevam, da se očijeva ljubica še vedno ni oblekla in je še vedno pričakovala očija, ker sem slišala mamin krik in kljub temu, da je bilo zdaj vse odkrito in da je mami vse ugotovila, sem si oddahnila.
Kar je sledilo, ni bilo prijetno. Nisem spala zaradi maminih in očetovih prepirov. Mami je jokala, vpila, ozmerjala očeta, medtem ko jo je on miril in ji govoril, da je naredil napako in da se ne bo ponovilo. Mami je kmalu izvedela, da sem jaz že dolgo pred njo vedela za to ljubico in da sem jo celo videla golo. Takrat ji je popolnoma prekipelo in se je odločila za ločitev. In v poteku te ločitve, sta bila starša zelo prijazna do mene, kar malo osladna. Nisem uživala, prilizovala sta se mi. In ko je na dan prišlo to vprašanje: 'Ema, pri komu boš živela?', sem imela vsega dovolj. Odločila sem se za teto, daleč, daleč stran od mojih staršev.
△▽△▽△▽△▽△▽△▽△▽△▽

Pozabila sem omeniti, da so vključene...bolj ''odrasle'' zadeve, ampak komu mar, ali pač?
Pohvale, pripombe, komentarji dobrodošli<3

Vesel božič mimogrede!(ki je bil včeraj, tega se zavedam)
26. december 2015
u199826
u199826
Okej mislm da bo tole ena od redkih zgodbic, ki jo bom res z veseljem brala!

Next!

Vesel bozic tudi tebi!
26. december 2015
Nexxtt!
26. december 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg