Forum
u199826
u199826
Hej! Še ena zgodba (jst sm že mal nora s temi zgodbami). Ampak za tole sem res dobila navdih, hočem jo deliti z vami in nočem da gredo ideje v nič Bo izredno domišljijska, dogajala pa se bo daleč daleč stran, na planetu Elletross, kjer bivajo demoni, angeli in nevarnosti, ki na njih prežijo z vsakega vidika.

Saj veste kakšna so pravila, brez oglaševanja, spamanja, svoje mnenje pa izražajte na spoštljiv način.

Zgodbo bi rada posvetila naslednjim ljudem:
J. T., ki me je prizadel
T. M., ki mi je vedno stal ob strani
ter Cassandri Clare, zaradi katere sem dobila strašanski navdih.

Prva slika mi bo služila za nekakšno naslovnico, ker se mi moje originalne res ne da delati

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------







PROLOG:
Zemlja se je stresla ob topotu nog, ko je poletel na tla. Njegova črna krila so se lesketala v soju lune in se majala v vetru. Pokleknil je, da so se njegova gola kolena dotaknila vlažne in hladne prsti, ki se mu je vžrla v kožo. Na nebu ni sijala niti ena sama zvezda, svetlobo je dajala le polna luna. Pred njim je stala postava v črnem plašču, ki se je skladal z barvo noči. Njenega obraza ni bilo videti, saj ga je čez in čez obdajala kapuca.
Postava v črnem je spregovorila s srhljivim glasom.
»Je zrak čist?«
»Povsem čist, gospod.«
»Zberi vse sile in ukaži napad!« je zadirljivo rekel.
»Da gospod,« mu je odgovoril demon, toda njegove besede so se izgubile v zraku, ko je postava pred njim nenadno izginila v temi…
11. marec 2016
Next
11. marec 2016
svetovno super je nextt
11. marec 2016
u202183
u202183
Moj bog!!
Nèeeeeeeeext
11. marec 2016
u192373
u192373
This is going to be sooo great! I'm shivering of excitement!!!
Sugoi
Next
11. marec 2016
u208287
u208287
nextt <33
11. marec 2016
Najbols najbols se vdi kdo pise tako perfekcijo ne? Tko se dela
Nextt
11. marec 2016
Next
11. marec 2016
Next! please
12. marec 2016
Neeeeeeeeext
13. marec 2016
u199826
u199826






1.
Po licu mu je spolzela slana solza. Nemo je gledal predse, ko so posipali njegov prah. Strmel je v prah svojega brata. Še vedno se ni znal sprijazniti z njegovo smrtjo. Tako je bolelo. Vzeli so mu ga, za večno. V prsih ga je stiskala neopisljiva bolečina, ki se je ni dalo znebiti. Kljub soncu, ki je s svojimi sončnimi žarki osvetljevalo bližnja drevesa, katerih beli plodovi so viseli proti tlom v večjih skupkih, se mu je zelo jutro nadvse turobno.

Ne da bi se zavedal je brcal v pesek na pokopališču in v tla naredil precejšnjo luknjo. Mama, ki je stala poleg njega ga je ob tem nežno prijela za roko v opomin, naj odneha. Toda ni odnehal. Brcal je in brcal, kot da se bo s tem maščeval demonom, ki so ga ubili. Ki so mu prelili vso kri.

V njegovih možganih se mu je še vedno svetlikala slika majhnega angela kostanjevo rjavih las z nasmehom do ušes in izjemno visokimi ličnicami. Deček je v njegovih mislih hodil stran od njega, vedno bolj daleč in daleč. Medtem mu je veselo mahal. Ni se ustavljal, hodil je nadvse enakomerno. Toda kmalu ga ni bilo več. Izginil je v beli meglici.

»Vateus… Vateus!«ga je poklicala mama. S tem ga je predramila iz razmišljanja in ga popeljala v resnični svet.
»Ne beli si glave s črnimi mislimi. Veš, da niso dobre za tvojo dušo. Angele popeljejo na temačno stran,« je zašepetala, da je ne bi slišal nihče drug. Kotički njenih rdečih ustnic so se pri izgovarjanju besed čudno okrivili. Na nek način je izgledalo, kot da jo stvar zabava, čeprav temu ni bilo niti najmanj tako. Prijela ga je za roko, njen dotik pa ga je stresel kot elektrika. Magija v njej se je kopičila in potovala skozi njene v njegove roke. Vatevus se je temu skušal upirati z vso silo. Ni hotel da ga prevzame.

»Sin, pomisli na to, da se je Igor le rešil neznosnega življenja. Pomisli na to. Predstavljaj si ga kako je srečen, kjerkoli že je. Kako čaka, da se mu pridružimo. Med tem bo dorasel. Samo pomisli na to.«

Ni hotel misliti, toda njena magija je prekašala njegov um. Prepustil se ji je. Naenkrat svet ni bil več črn, temveč lep, celo prekrasen. Nebo je bilo izrazito modre barve, trava pa je rahlo podrsavala po njegovih gležnjih.

»Vidiš Vateus, je že bolje. Misli pozitivno,« mu je zašepetala na uho, nato pa se umaknila stran ter pozdravila enega izmed angelov, ki je prišel na pogreb. Pustila ga je samega v omedlevici.
13. marec 2016
u202183
u202183
jessssssssssss Next
Zdej pa brat
13. marec 2016
Next
13. marec 2016
u208710
u208710
Next
13. marec 2016
Aaaa Next popoun je *___*
13. marec 2016
u208409
u208409
Next :3
13. marec 2016
u202183
u202183
Prebrala sem!
Popolno je!
Daj hitro Next
13. marec 2016
u192373
u192373
Angels and demons... Lovely ^^
Next
13. marec 2016
Next! Super je
14. marec 2016
u199826
u199826
Dragi bralci!

Rada bi vam sporočila, da bom prekinila pisanje te zgodbe zaradi osebnih zadev. Za to se vam iskreno opravičujem, še posebej če vam je bila zgodba všeč. Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in vsaj malo pokukali v to temo in me pri zgodbi podpirali, kljub temu, da je bil napisan le začetek.
Kaj veste, morda pa jo nek dan celo nadaljujem

Hvala za vse.
14. marec 2016
u202183
u202183
ooooo škoda
14. marec 2016
Okei...supe zgodba upam da nadaljujes
14. marec 2016
u192373
u192373
NOOOOOO, HOW DARE YOU?!
You just broke my heart!
14. marec 2016
Nooooooooooooooooooooooooooooooo!
15. marec 2016
u208800
u208800
Nneeexxxtttttttt
16. marec 2016
u208287
u208287
oooo škoda <33 upam da boš spet začela pisat <33
16. marec 2016
u208800
u208800
Jst tuttt
17. marec 2016
Next
21. marec 2016
EkstazaSmrti
EkstazaSmrti
Za vse, ki ste tole spremljali ... zgodbo nadaljujem pod tem linkom: http://www.igre123.com/forum/tema/elletross/187635/
14. avgust 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg