Forum
Zdravo,
tukaj je nova zgodbica : )
Upam da bo vam všeč in bom imela kaj bralcev *

UVOD

Sem Elisa Rihard


Stara sem: 24 let

Po izobrazbi sem poslovna sekretarka

Po značaju sem pozitivna, prijazna, nasmejana in trmasta. Življenje zajemam z veliko žlico. Ko se nekaj odločim me nič ne ustavi.

Živim v veliki hiši z staršema in starejšim bratom Andreasom.

Mami Natalija je stara 45. Zaposlena je v velikem podjetju kot računovodkinja.



Ati Boris je star 47 let. Zaposlen kot trgovec avtomobilov v manjšem podjetju.



Brat Andreas je star 26 let in zaključuje študij logistike



Moje življenje se spremeni v neznosno bolečino ko v avtomobilski prometni nesreči umreta starša nato pa še en teden po njuni smrti dobim pismo, ki me dobesedno šokira.

Elisa izdela natančen načrt kako bo maščevala mamino in očetovo smrt in zločinca spravila v zapor. Ji bo uspelo?

se nadaljuje...
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik... : )
02. september 2017
Next
meni je uvod ful dober. Zelo me pa zanima kakšno bo maščevanje Elise. Komaj čakam na nadaljevanje
03. september 2017
Zdravo : )
Love sea hvala za komentarček ful mi je všeč ker je daljši
Upam da bom znala napisat zanimivo zgodbo, že dolgo nisem pisala zato je prvi del malo bolj dolgočasen ampak se bom potrudila *

________________________________________________________________________________________
1.DEL


Glasno glasbo, ki prihaja iz spodnjega nadstropja hiše naenkrat prekine zvonjenje zvonca. Jezna zaprem zanimiv kriminalni roman, ki sem ga brala ravno dvajset minut. Stečem proti oknu, odgrnem zaveso z dekorativo metuljčkov in se zagledam na dvorišče. Upam, da na bratovo noro zabavo ne prihaja še več njegovih prijateljev, ki mi niso bili pri srcu. Pred tremi urami sta mami in ati odšla na morje za deset dni. Andreas pa bo zopet njuno odnosnost izkoristil za popivanje in divjo nočno življenje. Odkar ga je pred dvema letoma zapustila Ana ni bil več isti. Njegovo mirnost in resnost so zamenjale želje po zabavah in neresnih zvezah. Pogled mi obstane na policijskem avtu, ki stoji na dvorišču. »Presneto, težave na vidiku. Mami in ati bosta besna, ko bosta izvedela za tole« govorim na glas. Hitro stečem po stopnicah v spodnje nadstropje. »Dober večer, iščeva Andreasa in Eliso Rihard« zaslišim globok glas starejšega policista. »Dober večer gospod, jaz sem Elisa« rečem in s pogledom iščem Andreasa. Ni ga v bližini. Eden izmed fantov utiša glasno glasbo. »Gospodična lahko govoriva z vami na samem« reče in s pogledom drsi po hodniku. Nekaj praznih steklenic od alkohola je ležalo kar na tleh. »Seveda gospod« odvrnem prijazno in požrem slino. Odidemo v dnevno sobo, za sabo zaprem vrata in jima namignem naj sedeta na zofo. »Na žalost prenašava slabe novice« reče in se za nekaj sekund zastrmi skozi okno. »Je narobe kaj drugega? Ni kriva glasna glasba? Prepričana sem da je naju prijavil sosed, večkrat nama je že zagrozil da po deseti uri ni miru« govorim zmedeno. Niti sanja se mi ne kaj druga bi bilo lahko narobe? »Žal se je zgodila prometna nesreča. Gospa Natalija je bila v trenutku mrtva medtem ko se še Boris v bolnišnici bori za življenje«. Okamenim, iz sebe ne morem spraviti niti besedice. O moj bog, ne morem verjeti mami je mrtva… si govorim v mislih. Čez minuto v dnevno sobo stopi Andreas. »Kaj se je zgodilo« vpraša, ko opazi moje solze, ki mi razpacajo maskaro. »Mami in ati sta doživela prometno nesrečo« rečem na glas. Stečem proti njemu. Vržem se mu v objem »mami je umrla« zašepetam po tihem. Čutim vrtoglavico in močne bolečine v prstnem košu. »Elisa« še slišim njegov glas preden omedlim. Če me Andreas ne bi držal tesno v objemu bi padla po trdih tleh.



se nadaljuje....
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik...
04. september 2017
Next
04. september 2017
Zdravo : )
Aaleyah hvala lepa za komentarček
evo nadaljevanje ... : )

_____________________________________________________________________________________________
2. DEL

Odprem oči in s pogledom zdrsnem po znanih predmetih v svoji sobi. Zavem se da ležim v domači postelji. Spomnim se na zadnje besede, ki sem jih izrekla preden sem izgubila zavest. Pogled premaknem proti Andreasu, skrušen sedi na stolu in sklanjal glavo. »Zakaj nisi v bolnišnici pri atiju« komaj spravim iz sebe. Dvigne glavo, ko zasliši moj glas. Njegov resen žalosten pogled je povedal vse. Tudi brez njegovih besed sem razumela da je ati izgubil boj z življenjem. K sebi stisnem blazino in zadušim solze v njih. Ne razumem, zakaj? Zakaj je življenje tako kruto? Pogrešala bom njune nasvete in objeme. »Spala si tri ure, zdravnik ti je dal pomirjevala. Medtem sem bil v bolnišnici. Atija sem prosil naj ostane z nama. Da ga oba nujno potrebujeva toda njegovo telo je otrplo preveč poškodb. Pred desetimi minutami sem se vrnil domov« komaj spravi iz sebe. »Kaj se je sploh zgodilo? Kako je prišlo do nesreče« vprašam. Nista si zaslužila tako krute smrti. »Avto je zaneslo iz ceste in trčilo naravnost v drevo« pojasni na kratko. Moje srce se je razbilo na tisoč koščkov. Vem, da se nikoli več ne bo sestavilo. »In kaj bova sedaj? Noben od naju še nima službe. Kako bova vzdrževala tako veliko hišo?« »To bova razmišljala po pogrebu?« Zdrznem se, na nočni omarici zagledam stekleničko tablet. »Če boš potrebovala pomirjevalo jih je zdravnik pustil tukaj« reče. »Ne potrebujem prekletih tablet, vse kar hočem je da se vrneta nazaj domov. Da bomo srečni kot smo bili do sedaj« histerično vpijem. »Tudi jaz bi naredil vse da se ta prekleta nesreča ne bi zgodila toda morala se bova soočiti z bolečino. Mami in ati nista več tukaj toda spomin na nju je še vedno živ« odvrne besno. Povesim pogled, bilo mi je žal da sem kričala nanj.

MOJA SOBA



Še preden se uspem opravičit najin besedni napad prekine glasno trkanje na vrata sobe nato pa se odprejo. Najina pogleda s Katarino se ujameta. »Andreas me je poklical in mi povedal kaj se je zgodilo« pojasni na kratko svoj prihod in se usede na posteljo. Dotakne se moje roke, nežno jo stisnem z svojimi prsti. »Žal mi je. Sploh ne vem kako te naj potolažim« doda, ko ničesar ne rečem ampak samo zmedeno strmim vanjo. S Katarino sva bili najboljši prijateljici že od srednje šole. Bili sva skoraj nerazdružljivi, skupaj sva se učili, ocenjevale fante, se smejale in spodbujale. Pred tremi leti je Katarina začela razmerje z Danijelom, fantom ki ga je spoznala na zabavi v diskoteki. Lani se je preselila k njemu v drug kraj zato so se najine vezi prijateljstva skrhale. »Že to da si tukaj mi veliko pomeni« komaj spravim iz sebe. »Ne morem verjeti da se je zgodilo kaj takšnega. Pretreslo me je« odvrne in mi popravi razmršene lase. »Tudi jaz sem v šoku.« »Nekaj dni bom ostala pri tebi, Andreas je rekel da lahko spim v sobi za goste« razloži. Obrnem se proti njemu, stal je pri oknu in strmel v noč. »Nekaj še ti morem povedati« reče, ne da bi me pogledal v oči. »Kaj pa je« vprašam radovedno. Ne vem če me bo še lahko katera novica bolj pretresla kot me je smrt staršev. »Govoril sem z Kevinom, vrača se nazaj domov.« »O moj bog« zamrmram potihem!

KATARINA



se nadaljuje...
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik...
06. september 2017
I♥Stars&Music♪★
I♥Stars&Music♪★
O yeah, a good story, you res, full dobro, ze zacetek je zanimiv. Next Next Next hehe. Prej sem vidla, da si po vsakem komentarju dala Next. Daj pliss se tukiiii res je dobro.
06. september 2017
Next
06. september 2017
Next
06. september 2017
Hej punce
hvala lepa za nexte in komentarčke : )
I♥Stars&Music♪★hvala za lep komentarček, takšni vedno dajo pobudo: )
Metul, Nika Čarman hvala za Next : )
evo novi del

___________________________________________________________________________________________________
3.DEL
Ura je šest zjutraj, ko poskušam zaspati toda mi ne uspe. Čeprav je hotela Katarina ostati ob meni in me tolažiti sem hotela biti sama. Sama z svojo bolečino. Iz komode poiščem veliko leseno škatlo poslikano z modrimi rožami, v kateri so bile vse družinske slike. Odprem jo in jih vzamem iz njej. Pri vsaki sliki se zadržim tako dolgo da me priplavijo živi spomini. V mislih še zmeraj slišim njun glas, smeh in čutim njune dotike. Solze mi zdrsnejo po obrazu, nato pa me zmoti trkanje po vratih. »Naprej« komaj spravim iz sebe. Andreas stopi v mojo sobo in mi ponudi skodelico čaja. »Hvala« odvrnem in objamem belo skodelico z dlanmi. »Kako si spala« vpraša in se usede na posteljo. »Nisem morala zapreti oči. Kako si ti« odvrnem in naredim požirek dobrega jagodnega čaja. »Še vedno sem zmeden, nisem moral spati« odvrne in vzame v roke slike. Prav tako kot jaz se je pri vsaki zadržal nekaj časa. »Na vsaki sliki sta čudovita. Poglej kako majhna punčka si bila« reče in mi pokaže na sliko na kateri sem bila v vozičku. Zagledam se vanjo, s prsti zdrsnem po njej. Občutek imam da sva čez noč odrasla. »Vedno si pazil name. Sploh v osnovni šoli, vsak odmor si opazoval kaj sem počela. Nikoli se ti nisem morala izogniti« rečem in se rahlo nasmehnem. »In vedno bom pazil nate, sedaj še bolj potrebujeva drug drugega.« Prikimam »najraje te imam« skodelico položim na nočno omarico in se stisnem v njegov objem.

LESENA ŠKATLA V KATERI SO SLIKE



Dopoldan sva se z Katarino zamotile z gledanjem televizije in pogovorom. Andreas je šel urediti vse za pogreb. Ni hotel da grem z njim čeprav sem ga vneto preprečevala. V njenih rjavih očeh sem opazila, da je nekaj narobe. »Katarina kaj te muči« jo vprašam in pritisnem na daljincu rdeč gumb. »Nič takšnega« skomigne z rameni in se zagledala v vijolično odejo s katero sva bili pokriti. »Hej, poznam te. Vem da te nekaj muči« odvrnem odločno. »Nočem te obremenjevati še z svojimi problemi. K tebi sem prišla da ti delam družbo« odvrne in se rahlo ugrizne v spodnjo ustnico. »Torej kaj je narobe« drezam dalje in si s prsti popravim prednje lase. Katarina je vedela da ne bom popustila dokler ne bom izvedela. »Danijel« odvrne po tihe in globoko vdihne. »Te vara? Laže« vprašam malo zmedeno. Premišljeno prikima in zraven skomigne z rameni, kot da še sama ne ve kaj naj si misli. »Ne vem, nisem še prepričana. Ampak zadnje čase hodi domov vedno bolj pozno. Izgovarja se na druženje s prijatelji in nadure v službi. Občutek imam da je včeraj zvečer bil vesel ko sem rekla, da odhajam za nekaj dni k tebi« pojasni. Presenečeno se zastrmim v njene oči. »Katarina čimprej moreš odkriti resnico« odvrnem. »Vem, povedano po resnici bi najraje prišla nazaj domov. Nočem igrati detektiva in ga zasledovati« odvrne. Vedela sem da bi jo preveč prizadelo če bi ga našla v objemu druge. Najin pogovor zmoti zapiranje vrat in ropotanje po hodniku. Vstanem se in stečem na hodnik. Andreas ni bil sam. Požrem slino »Kevin« komaj spravim iz sebe.

DNEVNA SOBA



se nadaljuje...
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj...
Bo Elisa vesela Kevina ? In kako se poznata... izveste v naslednjem delu
08. september 2017
Next
08. september 2017
Next
kaj pa je z ostalimi zgodbicami ali avanture mojega življenja ne boš nadaljevala
super začtek in komaj čakam nadaljevanje
11. september 2017
Zdravo punce : )
hvala lepa za nexte in komentarčke in vsem ki ste prebrali : )
Metul hvala : )
MikkitheMouse hvala lepa da bereš : ) joj ne vem če bom nadaljevala trenutno se bom tej posvetila.... : )
evo novi del..

__________________________________________________________________________________________________
4.DEL

Najina pogleda se ujameta. Zazrem se naravnost v njegove čudovite rjave oči, ki so se rahlo lesketale. Rjavi lasje so bili rahlo razmršeni. Spomin na to kolikokrat sem med najinim poljubom zakopala prste v njih me je vznemiril. Čeprav mi je včeraj Andreas povedal da se vrača, o njem nisem hotela slišati niti besedice. Hočem ga hladno prezreti toda mi nameni prijazen pozdrav. »Zdravo Elisa. Lepo te je videti« reče mirno in pokima z glavo. Najraje bi stopila k njemu in mu namenila klofuto. Čeprav sem ga prebolela, po štirih letih ni imel pravice kar tako vstopiti v to hišo kot da se nikoli ni nič zgodilo.

KEVIN



Brez besed odidem nazaj v dnevno sobo in se zavijem nazaj v odejo. »Kaj je narobe« vpraša Katarina, ko opazi moj besen pogled pomešanega s razočaranjem. »Tamle na hodniku je Kevin« komaj spravim iz sebe. »Lepo da se je vrnil« odvrne in se rahlo nasmehne. Presenečeno se zastrmim v njen obraz ». štirih letih mi ni poslal niti enega sporočila. Sedaj pa vstopi v hišo kot da me nikoli ni prizadel. Andreas bi lahko razumel, da ga nočem več videti ne pa da ga prepelje sem.« »Kevin je storil prav da je odšel študirat v London. Imel je to možnost…« »Kolikor vem je imel namen ostati v Londonu saj je spoznal punco v katero se je zaljubil« jo prekinem in se rahlo ugriznem v ustnico. »Res je« za sabo zaslišim njegov glas. Nenačrtovano se obrnem k njemu »zelo dobro si seznanjena z novicami« doda malo posmehljivo. »Andreas me je povabil na kavo. Nisem pričakoval takšnega besnega sprejema« nadaljuje pogovor. »Kaj pa si mislil? Da se ti bom vrgla v objem« zamrmram po tihem in zavijem s očmi. Nikoli več mu ne bom nasedla, nikoli več ne bom tako naivna kot sem bila tisto leto dni ko sva bila par. Z njim sem bil res srečna toda novica da bo odšel me je resnično strla. »Zdravo Kevin. Skuhala bom kavo« ga pozdravi Katarina in vstane iz zofe. Moj pogled ji govori, da ne bi poskusila oditi… toda že slišim zapiranje vrat. »Žal mi je za tvoja starša, bil sem v šoku ko mi je Andreas povedal da sta umrla« reče in sede na zofo zraven mene. Ničesar ne rečem, ustnice stisnem v tanko črto. »Elisa prosim pustiva preteklost za sabo.« Ko se dotakne moje roke in nežno poljubi dlan z svojimi toplimi ustnicami se zdrznem. Njegovega dotika nisem prinesla. »Vse kar si želim da ne hodiš v mojo bližino. Lagal si mi da boš vedno ob meni. Nato pa si odšel, presekal vse svoje obljube« govorim na robu solz. Zaradi njega sem izgubila zaupanje v moške. Čeprav sem iskala moškega s katerim bi lahko imela več kot kratko avanturo mi ni uspelo. Do nobenega nisem začutila tiste čiste ljubezni, kot sem si želela. »Tudi meni ni bilo lahko.« »Ne laži, poslal nisi niti enega sporočila« ga prekinem in odidem k oknu. »Ko si me na koncu tako grdo odslovila sem se zaklel da te bom raje pustil na miru« pojasni. Na stežaj ga odprem, potrebovala sem svež zrak. »Kako dolgo boš doma« vprašam po tihem. Pričakovala sem da se bo čez nekaj dni vrnil v London, tam ga čaka boljša polovica. »Ti Andreas ni povedal?« Obrnem se proti njemu in se zastrmim naravnost v njegove oči. »Kaj mi ni povedal« komaj spravim iz sebe. »Za vedno bom ostal tukaj.«



se nadaljuje...
bom vesela nextov, komentarčkov, teorij, mnenj, kritik...
11. september 2017
Next
11. september 2017
Hej, Metul hvala za Next : )
Obveščam vas da te zgodbe ne bom nadaljevala ker nisem imela točno razvite ideje za njo.
Je pa res da že zdaj en teden pišem drugo zgodbo : ) Za katero imam že skoraj celo v mislih tako da lažje bom pisala tisto katera bo še objavljena.
Se opravičujem
1 dan nazaj
čeprav ne vem če bo kdo bral/a sem se odločila da bom poskusila : )

Eliso babičino početje pripelje na rob življenja. Toda, ko je že skoraj njeno življenje končano se pojavi on ki ji ponudi zanimivo kupčijo. Bo Elisa tvegala in zaupala neznancu?

http://www.igre123.com/forum/tema/zapleteno-zivljenje/194951/
22 ur nazaj
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg