Forum
Heii.! Napisala sem že nekaj zgodbic. Te niso bile ravno odlične, zato pa mi je prijateljica svetovala, kaj moram popraviti. Pri tej zgodbici se bom poskusila popraviti in pisala pa njenih nasvetih.
Ta zgodba govori o veliki spremembi, ki se mi dogaja... Veliko užitka ob branju!
"Zdaj ne bosta imela več težav z mano! Nikoli več! Nočem ju več videti! Pokvarila sta mi življenje. Nikoli jima ne bom odpustila!" sem govorila sama sebi, ko sem v tanki oblekici in jopici tekala neznano kam. Zdaj sem vedela, da ne spadam nikamor. Vsi me sovražijo. In edina oseba, ki sem ji lahko zaupala, se je zdaj odselila v London. Blagor njej!
Kako zdajle uživa.. Name je verjetno že zdavnaj pozabila in si našla nove, bogatejše prijatelje.
Zeblo me je, in občutek sem imela, kot da se je čas ustavil. Noč je trajala celo večnost. Čisto sem bila premražena. Padal je dež in pihal oster veter, ki mi je segal do kosti.
Starša pa sta verjetno vesela, ker sem odšla. Zelo malo verjetnosti je, da bi me iskala v takem dežju. Pa tudi, če bi sijalo sonce, ne vem, če bi me hotela iskati.
Zatekla sem se v že napol razpadajočo hišo. Bila je ogromna. Mnogi v tem mestu so trdili, da notri straši, in da so v bližini te hiše videli duhove.
Vendar zdaj mi je bilo vseeno. Mislila sem samo na to, da se segrejem. V premočenih oblačilih me je še bolj zeblo. Stopila sem v hišo. Vhodnih vrat ni bilo. Hodnik je bil zelo velik. Na tleh je bila raztrgana krpa in manjša odeja. Verjetno že kdaj prej tu prespal kakšen brezdomec, sem si mislila, ko sem se ulegla na odejo. Zatisnila sem oči, vendar nisem mogla zaspati. Veter je pihal v hišo, pred očmi pa so kapljale kapljice dežja, ki so prišle skozi luknjo v strehi.
Tla so bila betonska, in še bolj me je zeblo. Vstala sem, in spet odšla ven na dež..
Morda, se mi bo pa le nasmehnila sreča, in si bom našla dom, sem mislila, ko sem stopala po pločniku v sosednji ulici.


19. marec 2012
next < 3
19. marec 2012
u59711
u59711
Neeeeeeeeeeext!
19. marec 2012
°dyɴαмιтe. in Sarah1199 : hvala ker berete.!
19. marec 2012
Rabim še vsaj 1 next
20. marec 2012
u76202
u76202
Next. :3
20. marec 2012
niič. < 3 evo, next. :*
20. marec 2012
Hwala vsem za nexte < 3
Nisem vedela, kam naj grem. Najraje bi odšla nazaj domov, vendar si tega nisem morala dovoliti. Nikoli več se ne vrnem tja. Pa naj bo karkoli. Planila sem v jok. Tako sem pogrešala mamo in očeta. Čeprav mi nista nikoli ničesar dobrega dala. Zmeraj sta se samo drla name in me kaznovala. Nikoli nisem nič dobrega slišala od niju. Ampak zdaj sem si tako želela maminega objema. Spomnim se, ko me je objela za moj šesti rojstni dan. Takrat sem bila najbolj srečen človek na svetu. Ampak potem se to ni zgodilo nikoli več.
Zgrudila sem se po tleh in se prepustila mrzlemu dežju in ostremu vetru. V tem trenutku mi je bilo vseeno, kaj se zgodi z mano.
Nenadoma sem na sebi začutila tople roke. Počasi sem odprla oči. "Kje sem?" sem potiho rekla nekemu človeku, ki je kuril ogenj in si ob njem grel roke. Odgovora nisem dobila. Na tleh sem zagledala tisto raztrgano krpo in odejo. Spoznala sem, da sem spet v tisti mrzli hiši.
Next?
20. marec 2012
u72808
u72808
next
20. marec 2012
še vsaj 2 nexta
20. marec 2012
u83943
u83943
neeeeeeeeext
21. marec 2012
še kašen nextek?
21. marec 2012
u83943
u83943
neext
21. marec 2012
hehe oki. En delček za Cookie's choco:
"Kje sem?" sem ponovila in pogledala mladega fanta, ki si je grel roke ob ognju.
"V mrzli hiši." namenil mi je nežen nasmeh. Torej je tudi on tej hiši rekel Mrzla hiša.
"Zunaj bi še zmrznila," je rekel. "Saj to sem hotela." sem rekla in nisem mu vrnila nasmeha. Še vedno sem bila šokirana in žalostna. Skoraj bi že umrla, ta pa me je prišel rešit. Morala bi mu biti hvaležna, vendar mu nisem bila. Takrat sem si nadvse želela, da bi se to zgodilo. "Kako ti je ime?" sem nadaljevala pogovor in se skušala otresti teh groznih misli. "Klemen.. Tebi?" vstal je in na njegovem obrazu sem zagledala nestrpnost.
"Teja." "Kje si doma?" je rekel, vendar mu nisem odgovorila. Spet me je oblil občutek jeze, besa, žalosti in obupa. Po licih so mi spolzele solze. "No?" je spet rekel Klemen. "Zdaj nikjer več," sem bila obupana in planila sem v jok. "nebi me smel rešiti," sem mu rekla in on je privzdignil obrvi. Nič več ni rekel. Odšel je ven. Odšla sem za njim. Bil je že dan, in ker Klemena ni bilo nikjer več, sem spet odšla neznano kam in razmišljala, kaj sem naredila narobe, da je odšel. Res mi ni bilo jasno. Ali ne bi smela reči, da ni prav da me je rešil? Kaj je torej bilo narobe?
Ne daleč je bil travnik, in stekla sem proti njem.



Nenadoma sem bila srečna. Verjela sem, da bom lahko imela srečno prihodnost. Ne vem kako, samo obupati ne smem.



Next?
22. marec 2012
u59711
u59711
next
22. marec 2012
še 4 nexti..
22. marec 2012
u59711
u59711
next
22. marec 2012
od različnih oseb..
23. marec 2012
23. marec 2012
neeext
23. marec 2012
še 3.....
23. marec 2012
u47197
u47197
Neext.!
23. marec 2012
23. marec 2012
ŠE 2.....
23. marec 2012
...........................
27. marec 2012
se že dougočasim..............
29. marec 2012
u50385
u50385
next c:
29. marec 2012
super!
še 1 nextek?
29. marec 2012
Em.. tole zgodbico se mi ne da več pisat, nexta jo lahko kdorkol. pa-pa! (
01. april 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg